- 20. 05. 2025Lokacija:Študentska organizacija Univerze na Primorskem, Čevljarska ulica 27, Koper
Individualno psihosocialno svetovanje za LGBTIQ+ osebe
Zastavljena so kot 45-minutna individualna srečanja, kjer se osredotočamo na stiske, ki jih uporabnica doživljajo na področju spolne usmerjenosti in/ali identitete, spolnega izraza ter na druge življenjske situacije, ko so za osebo pomembne – ni nujno, da so stiske vezane zgolj na LGBTIQ+ okoliščine. Srečanja nudijo varno in podporno okolje za pogovor in posledično bolj uspešno soočanje s stiskami.
Torki med 10:00 in 17:00 (izbereš termin, ki ti ustreza).
Prijava: svetovalnica@legebitra.si - Čas:od 30. 09. 2025do 23. 11. 2025Lokacija:preddverje Viteške dvorane, Muzej novejše in sodobne zgodovine, Ljubljana
Socialno delo: prepotrebno in vedno nebodigatreba
Socialistična Jugoslavija je bila po drugi svetovni vojni edina vzhodnoevropska država, ki je v vsaki republiki uvedla šolanje za socialno delo. Drugod so komunistične oblasti menile, da bo socializem za stiske ljudi poskrbel sam od sebe, z univerzalnim zaposlovanjem moških in žensk ter socialnim zdravstvenim in starostnim zavarovanjem. Zato se je socialno delo, ki so ga videli predvsem kot dejavnost premožnih »zahodnih dam«, spregledali pa so njegovo vlogo pri uvajanju socialnih reform in pionirsko delo na področju socialne pravičnosti, novemu sistemu zdelo neprimerno. Ni šlo brez odpora, predsodkov in cenzure. Po informbirojevskem razhodu s stalinsko Sovjetsko zvezo se je Jugoslavija naslonila na tehnično pomoč Organizacije združenih narodov, ki je v tistem času po različnih delih sveta spodbujala nastajanje šolanja za socialno delo.
Kot stroka, praksa pomoči in »podaljšana roka« države, ki je z delom socialnih delavk in delavcev uresničevala cilje socialne politike, pa tudi kot znanstvena disciplina se je socialno delo začelo razvijati v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Profesionalizacija, ki še ni zaključena, je zahtevala nastanek specializiranega šolanja, teoretično in praktično znanje, razvoj strokovne identitete in avtonomije, etični kodeks stroke, reguliranje poklica ter delovna mesta, namenjena prav socialnim delavkam in delavcem.
V Sloveniji so nastanek nove stroke zaznamovale tri pionirke, Nika Arko, Katja Vodopivec in Marija Jančar. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so kot temeljne socialnovarstvene institucije v skupnosti že delovali centri za socialno delo, pa tudi segregirane ustanove za otroke in odrasle z ovirami, je bila tedanja Višja šola za socialne delavce ključna pri razvijanju sodobnejših konceptov socialnega dela. Po letu 1991 oz. obdobju, ki so ga v socialnem varstvu zaznamovali množična brezposelnost in naraščajoča revščina, prihod beguncev iz nekdanje skupne države, razvoj zasebnih institucij in nevladnih organizacij, uporabniška gibanja in dezinstitucionalizacija, je disciplina socialnega dela sodelovala pri projektu demokratizacije vsakdanjega življenja v državi in se vzpostavila kot stroka, ki se zavzema za človekove pravice ljudi.
Razstava nastaja v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo (FSD UL), Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) in Slovensko Akademijo Znanosti in Umetnosti (SAZU).
Razstavo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. - Čas:od 06. 11. 2025do 01. 12. 2025Lokacija:Info center ŠKUC
Nov cikel Info Škuc podporne skupine
Info center Škuc odpira prijave za nov cikel podporne skupine za mlade.
Podporna skupina je na namenjena mladim osebam med 18. in 29. letom starosti, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju.
Srečanja bo vodila stažistka terapevtka Inge Salmič Zajec.
Udeležba je brezplačna, zaželena je udeležba na vseh srečanjih.
Prijavnica je dostopna preko spletne strani https://www.lmit.org/za-mlade/nov-cikel-info-skuc-podporne-skupine.html
Rok za prijavo je 1. december 2025 - Čas:21. 11. 2025od 11:00 do 13:00Lokacija:Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Predavanje slovenske sodnice na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler
vabimo vas na predavanje slovenske sodnice na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler, LL.M., ki bo v petek, 21. novembra 2025, ob 11.00 uri v knjižnici Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani z naslovom »The International Criminal Court: Reflections on Promise, Progress and Peril«.
Na dogodku bo Beti Hohler spregovorila o razvoju, dosežkih in izzivih Mednarodnega kazenskega sodišča, vključno z najbolj aktualnimi dogodki na tem področju kot so ameriške sankcije zoper nekatere sodnike in tožilce na Mednarodnem kazenskem sodišču, ter nespoštovanje nalogov za prijetje, ki jih je Sodišče izdalo zoper določene izvoljene predstavnike držav.
Krajšemu uvodnemu predavanju bo sledila odprta razprava, ki bo omogočila poglobljeno obravnavo obravnavanih tem in priložnost za izmenjavo mnenj med udeleženci. - Čas:21. 11. 2025od 18:00 do 20:00Lokacija:Legebitra
Jam session
Glasbeno druženje za vse, ki radi igrate, pojete ali le poslušate!