- 20. 05. 2025Lokacija:Študentska organizacija Univerze na Primorskem, Čevljarska ulica 27, Koper
Individualno psihosocialno svetovanje za LGBTIQ+ osebe
Zastavljena so kot 45-minutna individualna srečanja, kjer se osredotočamo na stiske, ki jih uporabnica doživljajo na področju spolne usmerjenosti in/ali identitete, spolnega izraza ter na druge življenjske situacije, ko so za osebo pomembne – ni nujno, da so stiske vezane zgolj na LGBTIQ+ okoliščine. Srečanja nudijo varno in podporno okolje za pogovor in posledično bolj uspešno soočanje s stiskami.
Torki med 10:00 in 17:00 (izbereš termin, ki ti ustreza).
Prijava: svetovalnica@legebitra.si - Čas:od 30. 09. 2025do 23. 11. 2025Lokacija:preddverje Viteške dvorane, Muzej novejše in sodobne zgodovine, Ljubljana
Socialno delo: prepotrebno in vedno nebodigatreba
Socialistična Jugoslavija je bila po drugi svetovni vojni edina vzhodnoevropska država, ki je v vsaki republiki uvedla šolanje za socialno delo. Drugod so komunistične oblasti menile, da bo socializem za stiske ljudi poskrbel sam od sebe, z univerzalnim zaposlovanjem moških in žensk ter socialnim zdravstvenim in starostnim zavarovanjem. Zato se je socialno delo, ki so ga videli predvsem kot dejavnost premožnih »zahodnih dam«, spregledali pa so njegovo vlogo pri uvajanju socialnih reform in pionirsko delo na področju socialne pravičnosti, novemu sistemu zdelo neprimerno. Ni šlo brez odpora, predsodkov in cenzure. Po informbirojevskem razhodu s stalinsko Sovjetsko zvezo se je Jugoslavija naslonila na tehnično pomoč Organizacije združenih narodov, ki je v tistem času po različnih delih sveta spodbujala nastajanje šolanja za socialno delo.
Kot stroka, praksa pomoči in »podaljšana roka« države, ki je z delom socialnih delavk in delavcev uresničevala cilje socialne politike, pa tudi kot znanstvena disciplina se je socialno delo začelo razvijati v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Profesionalizacija, ki še ni zaključena, je zahtevala nastanek specializiranega šolanja, teoretično in praktično znanje, razvoj strokovne identitete in avtonomije, etični kodeks stroke, reguliranje poklica ter delovna mesta, namenjena prav socialnim delavkam in delavcem.
V Sloveniji so nastanek nove stroke zaznamovale tri pionirke, Nika Arko, Katja Vodopivec in Marija Jančar. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so kot temeljne socialnovarstvene institucije v skupnosti že delovali centri za socialno delo, pa tudi segregirane ustanove za otroke in odrasle z ovirami, je bila tedanja Višja šola za socialne delavce ključna pri razvijanju sodobnejših konceptov socialnega dela. Po letu 1991 oz. obdobju, ki so ga v socialnem varstvu zaznamovali množična brezposelnost in naraščajoča revščina, prihod beguncev iz nekdanje skupne države, razvoj zasebnih institucij in nevladnih organizacij, uporabniška gibanja in dezinstitucionalizacija, je disciplina socialnega dela sodelovala pri projektu demokratizacije vsakdanjega življenja v državi in se vzpostavila kot stroka, ki se zavzema za človekove pravice ljudi.
Razstava nastaja v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo (FSD UL), Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) in Slovensko Akademijo Znanosti in Umetnosti (SAZU).
Razstavo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. - Čas:od 06. 11. 2025do 01. 12. 2025Lokacija:Info center ŠKUC
Nov cikel Info Škuc podporne skupine
Info center Škuc odpira prijave za nov cikel podporne skupine za mlade.
Podporna skupina je na namenjena mladim osebam med 18. in 29. letom starosti, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju.
Srečanja bo vodila stažistka terapevtka Inge Salmič Zajec.
Udeležba je brezplačna, zaželena je udeležba na vseh srečanjih.
Prijavnica je dostopna preko spletne strani https://www.lmit.org/za-mlade/nov-cikel-info-skuc-podporne-skupine.html
Rok za prijavo je 1. december 2025 - Čas:19. 11. 2025od 17:00 do 18:00Lokacija:Ljubljana – center
Transfeministični shod - Prihodnost bo transfeministična, ali pa je ne bo!
V luči porasta nasilja nad spolnimi manjšinami, senzacionalizacije trans+ identitet v medijskem in kulturnem prostoru ter političnega izkoriščanja trans+ in kvir skupnosti kot priročnih grešnih kozlov za nabiranje točk se 19. 11. 2025 v središču Ljubljane organizira transfeministični shod. Namen shoda je od odločevalcev zahtevati, naj ne obračajo hrbta, ampak zaščitijo ranljive skupine, povezati feministke vseh smeri in področij delovanja ter javnost opomniti, da v solidarnosti tiči moč in v skupnosti prihodnost.
Zberemo se ob 17:00 na Prešernovem trgu. Dobrodošli transparenti z napisi in simboli, bobni in glasilke ter druge oblike upora v praksi. - Čas:19. 11. 2025od 18:00 do 20:00Lokacija:Muzej novejše in sodobne zgodovine
Splav brez sprav: Boj za 55. člen slovenske ustave
Socialistična republika Slovenija je imela od leta 1974 v ustavi zapisano pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Ob osamosvajanju leta 1991 se je pojavila možnost, da te pravice v novo ustavo ne bi več vključili. Pravica je bila ohranjena in je danes zapisana v 55. členu Ustave Republike Slovenije. Za to so zaslužne feministične skupine in posameznice, ki so se takrat organizirale in mobilizirale javnost ter se borile za ohranitev te pravice.
Svoje spomine in refleksije na boj za 55. člen slovenske ustave bodo z nami delile: dr. Eva D. Bahovec, dr. Vlasta Jalušič, dr. Mateja Kožuh Novak, Sonja Lokar, dr. Metka Mencin in dr. Tanja Rener.
Pogovor bo povezovala novinarka Pia Prezelj.
Na robu sodobnosti
Na robu sodobnosti so dogodki, namenjeni celostni obravnavi sodobne zgodovine Slovenije, od procesov osamosvajanja do kasnejših družbenih, političnih in kulturnih sprememb, ki zaznamujejo naše vsakdanje življenje.
Predavanja so brezplačna in namenjena širšim javnostim.