- 20. 05. 2025Lokacija:Študentska organizacija Univerze na Primorskem, Čevljarska ulica 27, Koper
Individualno psihosocialno svetovanje za LGBTIQ+ osebe
Zastavljena so kot 45-minutna individualna srečanja, kjer se osredotočamo na stiske, ki jih uporabnica doživljajo na področju spolne usmerjenosti in/ali identitete, spolnega izraza ter na druge življenjske situacije, ko so za osebo pomembne – ni nujno, da so stiske vezane zgolj na LGBTIQ+ okoliščine. Srečanja nudijo varno in podporno okolje za pogovor in posledično bolj uspešno soočanje s stiskami.
Torki med 10:00 in 17:00 (izbereš termin, ki ti ustreza).
Prijava: svetovalnica@legebitra.si - Čas:od 30. 09. 2025do 23. 11. 2025Lokacija:preddverje Viteške dvorane, Muzej novejše in sodobne zgodovine, Ljubljana
Socialno delo: prepotrebno in vedno nebodigatreba
Socialistična Jugoslavija je bila po drugi svetovni vojni edina vzhodnoevropska država, ki je v vsaki republiki uvedla šolanje za socialno delo. Drugod so komunistične oblasti menile, da bo socializem za stiske ljudi poskrbel sam od sebe, z univerzalnim zaposlovanjem moških in žensk ter socialnim zdravstvenim in starostnim zavarovanjem. Zato se je socialno delo, ki so ga videli predvsem kot dejavnost premožnih »zahodnih dam«, spregledali pa so njegovo vlogo pri uvajanju socialnih reform in pionirsko delo na področju socialne pravičnosti, novemu sistemu zdelo neprimerno. Ni šlo brez odpora, predsodkov in cenzure. Po informbirojevskem razhodu s stalinsko Sovjetsko zvezo se je Jugoslavija naslonila na tehnično pomoč Organizacije združenih narodov, ki je v tistem času po različnih delih sveta spodbujala nastajanje šolanja za socialno delo.
Kot stroka, praksa pomoči in »podaljšana roka« države, ki je z delom socialnih delavk in delavcev uresničevala cilje socialne politike, pa tudi kot znanstvena disciplina se je socialno delo začelo razvijati v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Profesionalizacija, ki še ni zaključena, je zahtevala nastanek specializiranega šolanja, teoretično in praktično znanje, razvoj strokovne identitete in avtonomije, etični kodeks stroke, reguliranje poklica ter delovna mesta, namenjena prav socialnim delavkam in delavcem.
V Sloveniji so nastanek nove stroke zaznamovale tri pionirke, Nika Arko, Katja Vodopivec in Marija Jančar. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so kot temeljne socialnovarstvene institucije v skupnosti že delovali centri za socialno delo, pa tudi segregirane ustanove za otroke in odrasle z ovirami, je bila tedanja Višja šola za socialne delavce ključna pri razvijanju sodobnejših konceptov socialnega dela. Po letu 1991 oz. obdobju, ki so ga v socialnem varstvu zaznamovali množična brezposelnost in naraščajoča revščina, prihod beguncev iz nekdanje skupne države, razvoj zasebnih institucij in nevladnih organizacij, uporabniška gibanja in dezinstitucionalizacija, je disciplina socialnega dela sodelovala pri projektu demokratizacije vsakdanjega življenja v državi in se vzpostavila kot stroka, ki se zavzema za človekove pravice ljudi.
Razstava nastaja v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo (FSD UL), Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) in Slovensko Akademijo Znanosti in Umetnosti (SAZU).
Razstavo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. - Čas:od 03. 10. 2025do 17. 10. 2025Lokacija:Mesto žensk, Metelkova ulica 6, Ljubljana
31. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk
Pogledale bomo na več kot 30-letno zgodovino festivala in društva, jo povezale z živimi spomini sodelujočih ter deli umetnic, ki so soustvarjale naš prostor.
Naš arhiv ni le preteklost, temveč dediščina za prihodnost – dokument umetniških in kuratorskih strategij, ki razkrivajo, kako se spol prepleta z drugimi osebnimi in družbenimi okoliščinami.
Program: www.mestozensk.org/sl/festival/2025/program
Urnik: www.mestozensk.org/sl/festival/2025/urnik
Vstopnice: www.mestozensk.org/sl/festival/2025/vstopnice
Živimo v svetu vojn, kriz in retradicionalizacije, kjer so pravice žensk in spolnih manjšin spet pod udarom. Prav zato je arhiv Mesta žensk dejanje upora in prostor, kjer nastaja vizija feministične prihodnosti.
Festival zato odpiramo z geslom: Arhiviramo, opominjamo, vztrajamo. - Čas:od 13. 10. 2025do 19. 10. 2025Lokacija:Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana, Slovenia
JFŽ 2025: Proti pozabi: kvir film in spomin
Jesenska filmska šola, ki bo potekala pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin, bo tokrat postavila v središče marginalizirane LGBTIQ+ kulture in podobe, ki so bile skozi čas iz uradnih zgodovin in kolektivnega spomina odrinjene ali celo v celoti izbrisane.
Letošnja JFŠ tako izhaja iz vprašanj, kako lahko dostopamo do preteklosti tistih, ki so bili odrinjeni. Kako prepoznati in arhivirati fragmente neheteroseksualnih sledi in transspolnih izrazov? Kako arhivirati odsotnost, namige, efemerne objekte, da bi se uprli pozabi drugačnih kultur in načinov življenja? Kakšno vlogo pri formiranju identitet in razumevanju kvirovske preteklosti igrajo (filmske) podobe?
Tako simpozij kot retrospektiva bosta osvetljevala preteklosti in sedanjosti kvira predvsem v okvirih kulturnega prostora Balkana in Vzhodne Evrope z željo odkrivanja možnosti rehabilitacije izbrisanih podob znotraj kolektivnega spomina obravnavanega družbenega okolja.
Slovenska kinoteka, Fakulteta za družbene vede (FDV) in Galerija Škuc.
Urnik: https://www.facebook.com/events/s/jfs-2025-proti-pozabi-kvir-fil/817228184158068/?rdid=N633kIJg5ISpTfsj&share_url=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Fshare%2F1CXNtncLJW# - Čas:16. 10. 2025od 18:00 do 20:00Lokacija:Mala galerija BS
Lučka Centa: ved'ma
Ved’ma hkrati zre v življenje in smrt, saj svojo kri napaja neposredno iz zemlje. Ujeta v sporah patriarhata, ostaja divja, nepokorna in neukrotljiva. Ljubi se z divjim in svobodno pripada. Predvsem zaupa sebi – je utelešenje jaza, ki ne pozna strahu.
Performans Lučke Centa v središče postavlja posodobljen arhetip čarovnice, nepokorne in neukrotljive, samozadostne in brez zadržkov, ki pripada svobodno in po lastni volji. Ved'ma ni več starodavna slovanska čarovnica ali pošastna izobčenka, ampak opolnomočena sodobna feministka, ki, neločljivo povezana z okoljem, plete upor proti patriarhatu in kapitalizmu, proti brezsramnemu izkoriščanju in zasužnjevanju naravnih virov ter živih bitij.
Ekofeministična izjava se skriva tudi v scenografskih elementih; del performansa je namreč les letošnjega goloseka na Grajskem griču v Ljubljani, ki je razburil javnost. Med performansom scenografski elementi iz objektov postajajo subjektni podaljški umetničinega telesa ali se morda oživljajo kar v simbionte. Z njimi umetnica daje glas neslišani naravi ali pa si ga ta vzame kar sama. Tako v pomenljivi rdeči svetlobi iz kupa zemlje in ob močno sidrajoči umetničini prezenci vznikne ved'ma, njeno telo se zlagoma staplja s svežnjem vej, njeno gibanje, ta preplet snovi in teles, pa v novih načinih povezanosti opolnomočenega sobivanja ponazarja iskanje stika in ravnovesja med družbenim in naravnim.
Dogodek je del performativno razstavnega programa, ki so ga kurirale_ Ana Grobler, Sebastian Krawczyk (Trak in ved’ma) in Agnieszka Chodysz-Foryś (Linija, 68 zdravic za srce z napako).
2025, 40 min, univerzalni jezik - Čas:16. 10. 2025od 18:00 do 19:30Lokacija:Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota
Literarni večer Društva Fršlus
Društvo Fršlus v sklopu projekta ZIP MLADI - približajmo kulturo mladim pripravlja literarni večer, kjer se bodo predstavili številni avtorji iz Pomurja, od srednješolcev in študentov do priznanih pesnikov in pisateljev. V prijetnem vzdušju bomo v stilu pesniškega maratona poslušali poezijo romskih in LGBT+ avtorjev, profesorjev in pesniških mentorjev, mladih nadobudnih avtorjev na začetku pesniškega ustvarjanja in priznanih ustvarjalcev z več izdanimi avtorskimi deli. Vabljeni 16. septembra 2025 ob 18. uri v Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota. Program bo povezoval Marcel Baranja. Poskrbljeno bo tudi za glasbene vložke in pogostitev.