- Čas:od 14. 11. 2019do 29. 11. 2019Lokacija:DobraVaga, Adamič-Lundrovo nabrežje 5, Ljubljana
UMETNICA NA MESEC | Klara Kracina: 5 podgan
Klara Kracina: 5 podgan
14. 11. 2019 - 29. 11. 2019
Mlada ustvarjalka Klara Kracina se na svoji drugi samostojni razstavi predstavlja s serijo del, v kateri združuje erotiko in grotesko. Pri tem črpa iz knjig in revij, ki ženskam narekujejo, kako se morajo obnašati in izgledati, da bi ugajale drugim. Izrezke iz te literature umetnica vključuje v svoja dela, jih kolažira in jim podeljuje nove kontekste ter jih tako prikazuje na kritičen in humoren način.
Klara Kracina obiskuje dodiplomski študij slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Področja njenega zanimanja in ustvarjanja so grafika, slikarstvo, video, kolaž in risba – tehnike, ki jih v svojih delih pogosto združuje. Razstavljala je na več skupinskih razstavah, med drugim v Tresorju, s kolektivom Blagor v Švicariji ter s kolektivom Podmladek v Mini teatru in Škucu. Sodelovala je na festivalih Lezbična četrt in Svetlobna gverila, predstavila pa se je tudi s samostojno razstavo v Tresorju.
Vstop prost.
Organizacija: Kino Šiška. - 23. 11. 2019Lokacija:MG+MUSM Mrežni muzej
Festival Mesto žensk: Pogled nazaj za pogled naprej
Spletna arhivska razstava
Spletna razstava Pogled nazaj za pogled naprej izpostavlja dela in umetnice iz arhiva Mesta žensk, ki se osredotočajo na kolektivno delovanje, prekarno delo, strukturno izkoriščanje, solidarnost in poetično protestiranje. Dela po izboru kuratork nagovarjajo edinstveno zgodovino področja nekdanje Jugoslavije in se osredotočajo na družbeno angažirano umetnost. Izbor mapira raziskovanje dua osborn&møller in ponuja nadaljnji kontekst za njegovo sodelovanje z umetnico Alicjo Rogalsko, ki se bo s samostojno razstavo Oblike pritiska predstavila v Galeriji Škuc (2.–18. 10. 2019).
Razstavo si lahko ogledate na: http://bit.ly/PogledNazajPogledNaprej
Razstavo kurirata: osborn&møller. - 23. 11. 2019Lokacija:pr@cityofwomen.org
WoW nagrade
Iščemo junakinje, borke za enakost!
Odprte so nominacije za WoW nagrade.
Zgodovina je napisana iz pozicije moči, zato v sodobnosti ohranja obstoječe družbene odnose izkoriščanja. To, da v njej ni žensk, ali pa da so vanjo vključene povečini le tiste, ki so bile pripravljene ohranjati družbeni status quo, ni naključje, ampak osnovna metoda ohranjanja obstoječega stanja neenakosti.
V Mestu žensk zato iščemo junakinje, borke za enakost in pravice žensk, borke za skupno in skupnost, spregledane šampionke prizadevanj za boljši svet. Jo poznate? Predlagajte jo za WoW nagrade, ki jih bomo v štirih partnerskih državah (Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji in na Irskem) podeljevali vsak marec.
Predlagate lahko samo še živeče ženske (pod terminom ženske razumemo ženske, trans in interspolne osebe), ki so ali še vedno pomembno doprinašajo k boju za enakost med spoli in socialno pravičnost pri nas, a so v javnem življenju nevidne, spregledane ali utišane. Morda so aktivistke, čistilke, kmetice, zdravnice, predavateljice, znanstvenice, socialne delavke, pravnice, učiteljice, umetnice ali kaj tretjega. Če spreminjajo našo družbo na bolje, je njihovo mesto med petimi nominirankami za letošnje WoW nagrade.
Prijave zbiramo do 12. januarja.
Prijave in morebitna vprašanja nam lahko pošljete na pr@cityofwomen.org ali po navadni pošti na Mesto žensk, Metelkova ulica 6, 1000 Ljubljana. Predlagatelji_ce so lahko posamezniki_ce, nevladne organizacije, javni zavodi, zbornice, sindikati ali neformalne aktivistične skupine. Posamezen predlagatelj lahko predlaga tudi več kandidatk.
V prijavah nam pošljite:
- ime in priimek ter kontakt predlagatelja_ice
- ime, priimek ter letnico rojstva nominiranke
- področje delovanja nominiranke
- kratek življenjepis nominiranke (približno 1.500 znakov s presledki)
- kratko utemeljitev predloga (približno 1.500 znakov s presledki)
Prijave bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenovalo Mesto žensk. Komisija ima pravico predlagati svoje kandidatke.
Pet nagrajenk bo razglašenih na slovesnosti v začetku marca 2020.
Praznujte dosežke junaških žensk z nami. Napišimo zgodovino na novo!
Projekt Women on Women, znotraj katerega poteka podeljevanje WoW nagrad, sofinancira Evropska komisija v sklopu programa Ustvarjalna Evropa. - 23. 11. 2019Lokacija:Različne lokacije
LGBT film festival
Slovenski Festival LGBT filma ima zelo pestro zgodovino, saj je zamenjal že veliko dvoran, skrbnikov, selektorjev in domicilov. Začel se je leta 1984 v okviru gejevskega festivala Magnus pri Škucu, nekaj let pa je gostoval v Cankarjevem domu. Gejevski in lezbični festival se je nato nadaljeval Galeriji Škuc in preživel zasilne projekcije v Galeriji Kapelica na Kersnikovi, dokler ni dobil stalnega prostora v Slovenski kinoteki. Med obnavljanjem Kinoteke je potekal v Kinodvoru.
Festival poskuša kriti redno filmsko produkcijo, ki na zanimiv umetniški način obravnava teme, povezane z vprašanji homoseksualnosti. Seveda so tovrstni filmi zastopani tudi na drugih festivalih in uvrščeni na redni spored, vendar bi bila večina brez rednega gejevskega in lezbičnega filmskega festivala spregledana. Tovrstni festival ima že vrsto let svojo publiko, ki to prireditev razume tudi kot pomemben socializacijski in družabni dogodek. Redno pa ga obiskujejo tudi drugi ljubitelji in ljubiteljice filma.
Program (filmi in bogato ob-festivalsko dogajanje) lahko preverite na: http://www.lgbtfilmfest.si/program - Čas:23. 11. 2019od 17:30 do 18:30Lokacija:C.M.A.K. Cerkno, Močnikova ulica 3, 5282 Cerkno
Kviz #VsakDan8Marec
Zakaj mednarodni dan žensk praznujemo 8. marca?
a) Ker so ta datum na pobudo Clare Zetkin leta 1910 izbrale udeleženke 2. mednarodne konference socialističnih žensk.
b) Ker je 8. februar že zaseden.
c) Ker so 8. 3. 1857 tekstilne delavke v New Yorku prvič množično stavkale, pa tudi v spomin na več kot sto štirideset delavk, ki so leta 1911 umrle v požaru v tovarni Triangle.
Zakaj ga ne praznujemo vsak dan?
a) Saj ga! V Cerknem ga bomo praznovale/i v soboto, 23. novembra 2019, ob 17.30.
b) Ekonomski, politični in socialni enakopravnosti ter dosežkom žensk se bomo poklonile/i z igranjem kviza #VsakDan8Marec, ki obsega vrsto vprašanj, povezanih z zgodovinskimi in sedanjimi boji za pravice žensk na vseh področjih življenja.
c) Pridi, preveri svoje znanje in ga deli z drugimi tekmovalkami in tekmovalci. Kviz je primeren za staro in mlado. Pa še mini nagrade bodo!
V soboto, 23. novembra 2019, ob 17.30, v MC C.M.A.K. Cerkno na Močnikovi ulici 3.
Kviz vodita Tea Hvala in Urška Jež.
Kviz so ob mednarodnem dnevu žensk 2019 pripravile sodelavke Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk: Ana Čigon, Tea Hvala, Urška Jež in Teja Reba. Izvedbo v Cerknem organizira Tea Hvala v sodelovanju z MC C.M.A.K. Cerkno in Društvom Mesto žensk.
Istega dne v MC C.M.A.K. Cerkno od 13h dalje poteka tudi delavnica Šablonski sitotisk z Neveno Aleksovski.
Vabljene/i na medgeneracijsko, (nad)družinsko in prijateljsko druženje ob ustvarjalnih in poučnih dejavnostih. - Čas:23. 11. 2019od 21:00 do 23:00Lokacija:Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Masarykova cesta 24, Ljubljana
Tatovi podob predstavljajo: Življenja in smrti HPD-ja
Dr. HPD: O lajšanju ADHD-ja
HPD se bliža štiridesetim. Kriza srednjih let je na obzorju.
Boji se, da se mu bo utrgalo, medtem ko lovi ravnotežje na tankem in ostrem robu med moralo in zloglasnostjo.
Zase pravi, da je mnoštvo, zato mu v iskanju lastne avtentičnosti vedno spodleti.
Je neodločna mucica, ki se ji je med mijavkanjem na vroči pločevinasti strehi končno posvetilo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Sovraži streho in sovraži pot…
Počuti se kot zajec, ki ga je oslepila bleščavost pobožnih želja.
Redni, modularni, presenetljivi, nikoli isti in predvsem umetniško-družabni večer Tatovi podob so v različnih oblikah sodelovanja vzpostavile_i sodelavke_i skupine The Feminalz. V procesu dela, ki ga je skupina začela razvijati leta 2013, avtorice_ji ambiciozno razmišljajo in raziskujejo »feministično-postdramsko-burlesko«. Z večerom tehnoburleske kontinuirano nastajajo novi umetniški prispevki, komentarji in sporočila, s katerimi neposredno nagovarjajo občinstvo in razvijajo tematske bloke, like ali zgodbe, ki se postopoma vzpostavljajo in odkrivajo gledalcem svoje bivanje
S serijo »Tatovi podob predstavljajo« člani_ce skupine podrobneje pogledajo v življenje enega od tehnoburlesknih likov. Po Urški Vohar (Matilda in njene žemljice, 2017) se bo v solo večeru kot drugi predstavil Loup Abramovici, ki nastopa pod umetniškim imenom HPD (Hormonal Pertubator in Decay / »Hormonski motilec v razkroju«).
Predstava je primerna tudi za angleško govorečo publiko.
VSTOPNICE
5 EUR
rezervacija kart: info@emanat.si
več ⇢ https://emanat.si/si/produkcija/tatovi-podob-predstavljajo--zivljenja-in-smrti-hpd-ja/ - 24. 11. 2019Lokacija:MG+MUSM Mrežni muzej
Festival Mesto žensk: Pogled nazaj za pogled naprej
Spletna arhivska razstava
Spletna razstava Pogled nazaj za pogled naprej izpostavlja dela in umetnice iz arhiva Mesta žensk, ki se osredotočajo na kolektivno delovanje, prekarno delo, strukturno izkoriščanje, solidarnost in poetično protestiranje. Dela po izboru kuratork nagovarjajo edinstveno zgodovino področja nekdanje Jugoslavije in se osredotočajo na družbeno angažirano umetnost. Izbor mapira raziskovanje dua osborn&møller in ponuja nadaljnji kontekst za njegovo sodelovanje z umetnico Alicjo Rogalsko, ki se bo s samostojno razstavo Oblike pritiska predstavila v Galeriji Škuc (2.–18. 10. 2019).
Razstavo si lahko ogledate na: http://bit.ly/PogledNazajPogledNaprej
Razstavo kurirata: osborn&møller. - 24. 11. 2019Lokacija:pr@cityofwomen.org
WoW nagrade
Iščemo junakinje, borke za enakost!
Odprte so nominacije za WoW nagrade.
Zgodovina je napisana iz pozicije moči, zato v sodobnosti ohranja obstoječe družbene odnose izkoriščanja. To, da v njej ni žensk, ali pa da so vanjo vključene povečini le tiste, ki so bile pripravljene ohranjati družbeni status quo, ni naključje, ampak osnovna metoda ohranjanja obstoječega stanja neenakosti.
V Mestu žensk zato iščemo junakinje, borke za enakost in pravice žensk, borke za skupno in skupnost, spregledane šampionke prizadevanj za boljši svet. Jo poznate? Predlagajte jo za WoW nagrade, ki jih bomo v štirih partnerskih državah (Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji in na Irskem) podeljevali vsak marec.
Predlagate lahko samo še živeče ženske (pod terminom ženske razumemo ženske, trans in interspolne osebe), ki so ali še vedno pomembno doprinašajo k boju za enakost med spoli in socialno pravičnost pri nas, a so v javnem življenju nevidne, spregledane ali utišane. Morda so aktivistke, čistilke, kmetice, zdravnice, predavateljice, znanstvenice, socialne delavke, pravnice, učiteljice, umetnice ali kaj tretjega. Če spreminjajo našo družbo na bolje, je njihovo mesto med petimi nominirankami za letošnje WoW nagrade.
Prijave zbiramo do 12. januarja.
Prijave in morebitna vprašanja nam lahko pošljete na pr@cityofwomen.org ali po navadni pošti na Mesto žensk, Metelkova ulica 6, 1000 Ljubljana. Predlagatelji_ce so lahko posamezniki_ce, nevladne organizacije, javni zavodi, zbornice, sindikati ali neformalne aktivistične skupine. Posamezen predlagatelj lahko predlaga tudi več kandidatk.
V prijavah nam pošljite:
- ime in priimek ter kontakt predlagatelja_ice
- ime, priimek ter letnico rojstva nominiranke
- področje delovanja nominiranke
- kratek življenjepis nominiranke (približno 1.500 znakov s presledki)
- kratko utemeljitev predloga (približno 1.500 znakov s presledki)
Prijave bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenovalo Mesto žensk. Komisija ima pravico predlagati svoje kandidatke.
Pet nagrajenk bo razglašenih na slovesnosti v začetku marca 2020.
Praznujte dosežke junaških žensk z nami. Napišimo zgodovino na novo!
Projekt Women on Women, znotraj katerega poteka podeljevanje WoW nagrad, sofinancira Evropska komisija v sklopu programa Ustvarjalna Evropa. - 24. 11. 2019Lokacija:Različne lokacije
LGBT film festival
Slovenski Festival LGBT filma ima zelo pestro zgodovino, saj je zamenjal že veliko dvoran, skrbnikov, selektorjev in domicilov. Začel se je leta 1984 v okviru gejevskega festivala Magnus pri Škucu, nekaj let pa je gostoval v Cankarjevem domu. Gejevski in lezbični festival se je nato nadaljeval Galeriji Škuc in preživel zasilne projekcije v Galeriji Kapelica na Kersnikovi, dokler ni dobil stalnega prostora v Slovenski kinoteki. Med obnavljanjem Kinoteke je potekal v Kinodvoru.
Festival poskuša kriti redno filmsko produkcijo, ki na zanimiv umetniški način obravnava teme, povezane z vprašanji homoseksualnosti. Seveda so tovrstni filmi zastopani tudi na drugih festivalih in uvrščeni na redni spored, vendar bi bila večina brez rednega gejevskega in lezbičnega filmskega festivala spregledana. Tovrstni festival ima že vrsto let svojo publiko, ki to prireditev razume tudi kot pomemben socializacijski in družabni dogodek. Redno pa ga obiskujejo tudi drugi ljubitelji in ljubiteljice filma.
Program (filmi in bogato ob-festivalsko dogajanje) lahko preverite na: http://www.lgbtfilmfest.si/program