Napovednica

  • Čas:
    od 06. 06. 2019
    do 07. 06. 2019
    Lokacija:
    Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva ulica 7, Ljubljana

    Women and Post-War Transitions – Violence

    Vabimo vas, da se v okviru ERC Advanced Grant projekta EIRENE, ki ga vodi prof. dr. Marta Verginella, udeležite delavnice z naslovom "Women and Post-War Transitions: Violence" [Ženske in povojne tranzicije: Nasilje]. Na delavnici bodo sodelovali mednarodno priznani raziskovalke in raziskovalci ter sodelavke in sodelavci projekta, ki bodo obravnavali povojna obdobja po letih 1918, 1945 in v devetdesetih letih v Evropi.

    O tematiki:Konec vojne ne prinaša takojšnje vzpostavitve mirnodobne družbe. Ob koncu prve in druge svetovne vojne se val maščevanja ni usmeril samo proti poraženemu vojaštvu, temveč tudi proti civilnemu prebivalstvu, še posebej ženskam. V negotovosti miru so bile žrtve povojnega nasilja pripadnice premaganih narodov, pogosto tudi manjšin, t. i. horizontalne kolaborantke, dejanske, večkrat pa tudi le domnevne sodelavke poraženih vojnih sovražnikov. Primeri povojnega nasilja nad ženskami so bili pogosti zlasti tam, kjer je bila vojaška disciplina razrahljana, kjer je bila vzpostavitev civilne oblasti počasna, kot na primer na obmejnih področjih, katerih geopolitična pripadnost je bila negotova, in v multietničnih sredinah, kjer se je vzpostavljala nova etnična oziroma nacionalna hierarhija. S komparativno obravnavo povojnega nasilja nad ženskami v času in prostoru se izrišejo vidiki kontinuitete in diskontinuitete, pokažejo se tudi specifičnosti nasilnih praks, katerih žrtve so bile ženske po izbruhu vojnih spopadov na območju nekdanje Jugoslavije po letu 1990. Zgodovinjenje nasilja nad ženskami zahteva, da poleg primerov fizičnega spolnega nasilja upoštevamo tudi subtilnejše, psihične oblike njegovega izvajanja, ki v posameznicah in skupnosti puščajo velike travme. Kompleksnost tematike posameznih povojnih obdobij, ki jo je zgodovinopisje vse do devetdesetih obravnavalo kot postransko, terja interdisciplinarni in komparativni pristop. Študije, ki so bile opravljene v različnih delih Evrope (Italija, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Kosovo), pripomorejo k boljšemu uvidu in razumevanju tematik povojnega nasilja nad ženskami in povojnih travm na območju severno-vzhodnega Jadrana, predvsem na Primorskem (Julijski krajini), Notranjskem in Koroškem. Dogodek in predstavitve bodo v angleškem jeziku.

    Program: http://project-eirene.eu/women-and-post-war-transitions-violence/

  • Čas:
    06. 06. 2019
    od 11:00 do 19:00
    Lokacija:
    Mala Galerija BS, Slovenska cesta 35, Ljubljana

    Glasno-žitje: Feministična umetnost na ALUO UL, 2. del

    Glasno-žitje
    Feministična umetnost na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL, 2.del

    Polona Drobnič
    Tilyen Mucik
    Urška Preis
    Nina Baznik
    Qëndresë Deda

    5.6. – 30.6.2019

    Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in KUD Mreža pripravljata skupinski razstavi feministične umetnosti, ki nastaja in je nastajala med študijem na instituciji in ob njem. Prva razstava naslovom Éden, dva, … pet (kosmatih) predlogov za boljši jutri je bila na ogled v Galeriji Alkatraz, druga pa je del stote obletnice Univerze v Ljubljani in je postavljena v novoustanovljeni univerzitetni Mali galeriji BSi na Slovenski cesti 35.

    Skovanka glasno-žitje nastopa kot nasprotje besedi tihožitje, ki je bil eden redkih žanrov, s katerimi so se lahko ukvarjale umetnice vse do konca 19. stoletja. V umetniških šolah jim ni bilo dovoljeno upodabljanje golih modelk_lov, saj je bilo to razumljeno kot neprimerno in nespodobno zanje. Pojem nespodobnosti je bil seveda zgolj stekleni strop, ki je preprečeval, da bi ženske začele posegati po bolj donosni »visoki« zgodovinski umetnosti. Pogoj zanjo je bilo znanje upodabljanja golih teles, aktov.

    Glasno-žitje je razstava, ki namesto šopkov (za osmi marec) jasno in glasno predlaga ponoven premislek o položaju žensk, LGBTIQ populacije in ostalih ranljivih skupin. Obenem pa razstava in z njo avtorice v času, ko vedno bolj opazni tradicionalistični diskurzi postajajo sovražno in (cis)seksistično nastrojeni, zahteva tudi podporo širše javnosti oz. kot pravi bell hooks: Feminizem je za vse.

    Razstavi odkrivata da na in ob UL ALUO nastajajo zanimiva dela, ki gotovo prispevajo tudi h kritiki (sistemskega) seksizma, ki se nedvomno še vedno pojavlja celo na visokošolskih institucijah.


    Glasbeni performans študentke in študenta UL AG ob otvoritvi razstave v sklopu programa FriFormAV: Gašper Livk - kontrabas in Neža Zupanc - flavta.

    Produkcija: KUD Mreža, Akademija za likovno umetnosti in oblikovanje UL, Akademija za glasbo UL
    Več na: http://galerijalkatraz.org/?p=15795, http://www.aluo.uni-lj.si/novica/feministicna-umetnost-na-aluo-2-del/, https://www.bsi.si/o-nas/mala-galerija-banke-slovenije

  • Čas:
    06. 06. 2019
    od 18:00 do 21:00
    Lokacija:
    Društvo DIH, Slomškova ulica 25, Ljubljana

    Filmski večer / movie night: Pride

    Pridruži se nam na filmskem večeru, na katerem si bomo ogledale_i film Pride. Po njem se bomo pogovorile_i o filmu in rekle_i tudi kakšno besedo o paradi ponosa.

  • Čas:
    06. 06. 2019
    od 18:30 do 19:00
    Lokacija:
    Dvorišče AR Rog

    Koncert v podporo AT Rog

    S pesmijo v podporo Avtonomi tovarni Rog, ali, kot smo zapisale pred leti: "V času, ko skoraj vsi segmenti našega obstoja postajajo poblagovljeni, ko je mesto zgolj privid žive skupnosti, v resnici pa so »lepe« fasade le kulisa svetišča potrošništva, namenjenega plemenitenju kapitala, še kako potrebujemo avtonomne prostore. Potrebujemo prostore, kjer lahko ustvarjamo zgolj iz potrebe po ustvarjanju in ne zaradi višjih nacionalnih ali kapitalskih ciljev. Potrebujemo prostore, kjer gradimo drugačne odnose, ki ne temeljijo na menjalnih razmerjih, temveč na vzajemni pomoči, solidarnosti, avtonomiji posameznic, ter eksperimentiranju z drugačnimi oblikami sobivanja. Potrebujemo prostore, kjer so glasovi migrantk, neheteroseksualnih oseb, žensk, socialno izključenih, skratka, ljudi, ki jih družba potiska na obrobje, v nevidnost ali v najboljšem primeru v vlogo žrtve, ne le slišani, temveč imajo tudi možnost emancipacije in premišljanja svoje umeščenosti v sistem ter boja za soustvarjanje družbe prihodnosti."

AEC v1.0.4