- Čas:20. 06. 2019od 10:00 do 16:00Lokacija:MSUM Maistrova ulica 3 Ljubljana
Festival Parada ponosa: Presežimo sovražni govor
Seminar je namenjen širšemu obravnavanju stanja na področju sovražnega govora in drugih manifestacij sovražnosti in nestrpnosti. Obravnaval bo pravne definicije sovražnega govora in skupaj s tem tudi načine pravnega reguliranja pojavnosti sovražnega govora, obenem pa tudi ne-pravne oblike naslavljanja sovražnega govora, tj. primere dobrih praks, ki delujejo v okviru civilne družbe, s posebnim poudarkom na mladinskem sektorju, vključno s projektom DekontRaminacije, Transformacije sovražnega govora v mladinskem delu, NiPrav in podobno. Predstavljeni bodo izsledki ene izmed redkih raziskav pojavnosti zločinov iz sovraštva zoper LGBTIQ+ osebe v Sloveniji, ki so jo leta 2018 izvedli Roman Kuhar, Jasna Podreka in Rok Smrdelj v okviru projekta Call it Hate. V okviru seminarja bo predstavljen tudi poziv za učinkovitejše naslavljanje sovražnega govora.
- Čas:20. 06. 2019od 11:00 do 19:00Lokacija:Mala Galerija BS, Slovenska cesta 35, Ljubljana
Glasno-žitje: Feministična umetnost na ALUO UL, 2. del
Glasno-žitje
Feministična umetnost na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL, 2.del
Polona Drobnič
Tilyen Mucik
Urška Preis
Nina Baznik
Qëndresë Deda
5.6. – 30.6.2019
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in KUD Mreža pripravljata skupinski razstavi feministične umetnosti, ki nastaja in je nastajala med študijem na instituciji in ob njem. Prva razstava naslovom Éden, dva, … pet (kosmatih) predlogov za boljši jutri je bila na ogled v Galeriji Alkatraz, druga pa je del stote obletnice Univerze v Ljubljani in je postavljena v novoustanovljeni univerzitetni Mali galeriji BSi na Slovenski cesti 35.
Skovanka glasno-žitje nastopa kot nasprotje besedi tihožitje, ki je bil eden redkih žanrov, s katerimi so se lahko ukvarjale umetnice vse do konca 19. stoletja. V umetniških šolah jim ni bilo dovoljeno upodabljanje golih modelk_lov, saj je bilo to razumljeno kot neprimerno in nespodobno zanje. Pojem nespodobnosti je bil seveda zgolj stekleni strop, ki je preprečeval, da bi ženske začele posegati po bolj donosni »visoki« zgodovinski umetnosti. Pogoj zanjo je bilo znanje upodabljanja golih teles, aktov.
Glasno-žitje je razstava, ki namesto šopkov (za osmi marec) jasno in glasno predlaga ponoven premislek o položaju žensk, LGBTIQ populacije in ostalih ranljivih skupin. Obenem pa razstava in z njo avtorice v času, ko vedno bolj opazni tradicionalistični diskurzi postajajo sovražno in (cis)seksistično nastrojeni, zahteva tudi podporo širše javnosti oz. kot pravi bell hooks: Feminizem je za vse.
Razstavi odkrivata da na in ob UL ALUO nastajajo zanimiva dela, ki gotovo prispevajo tudi h kritiki (sistemskega) seksizma, ki se nedvomno še vedno pojavlja celo na visokošolskih institucijah.
Glasbeni performans študentke in študenta UL AG ob otvoritvi razstave v sklopu programa FriFormAV: Gašper Livk - kontrabas in Neža Zupanc - flavta.
Produkcija: KUD Mreža, Akademija za likovno umetnosti in oblikovanje UL, Akademija za glasbo UL
Več na: http://galerijalkatraz.org/?p=15795, http://www.aluo.uni-lj.si/novica/feministicna-umetnost-na-aluo-2-del/, https://www.bsi.si/o-nas/mala-galerija-banke-slovenije - Čas:20. 06. 2019od 18:00 do 20:00Lokacija:Knjižnica Oton Zupančiča, Kersnikova ulica 2, Ljubljana
Filovaje
Po dejavnostih prejšnjega tedna v Trubarjeva hiša literature, nadaljujemo s tematskim sklopom posvečenim fašizmu. Tokrat s predavanjem, na katerem se bomo sprehodile_i skozi zgodovino, teorijo in prakso fašizma+ov v vseh relevantnih oblikah. Dotaknile_i se bomo domače in svetovne zgodovine te politične ideologije, pregledale_i sedanje pojavne oblike fašizma, in se vprašale_i, kaj nas čaka v prihodnosti, če kot družba ne bomo ukrepale_i.
Vodi Dali Regent, filozofinja, aktivistka in predsednica Društva Hiša Filozofije.
________________________________________________
Filovaje so projekt filozofskih delavnic, predavanj in pogovorov z gosti_jami, s katerimi skušamo preko filozofije razmišljati o aktualnih družbenih pojavih.
Dogodek sofinancira Mestna občina Ljubljana.
Delovanje ter programe in projekte Društva informacijski center Legebitra sofinancirata: Študentska organizacija univerze v Ljubljani in Fundacija financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji – FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. - Čas:20. 06. 2019od 18:00 do 19:00Lokacija:Moderna galerija, Windischerjeva 2, 1000 Ljubljana
Filmski program: Noč ene zvezde - Ita Rina
• F. W. Kraemer, Carl Junghans, Václav Kubásek, IN ŽIVLJENJE TEČE NAPREJ…, 1935, 71', Jugoslovanska kinoteka, Beograd
Film, ki govori o (ljubezenskem) življenju in posledicah prve vojne v neki dalmatinski vasici, je svojo premiero doživel leta 1935 na Beneškem filmskem festivalu. Glavno žensko vlogo je odigrala slovenska filmska zvezda Ita Rina. Obstajajo štiri različice filma: češka, nemška, francoska in domača, ki je tudi najkrajša.
Vstop prost.
Filmski program je del razstave Na robu - Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji 1929-1941.
Obiskovalce filmskih predstav vljudno prosimo, da na predstave ne zamujajo. Filmi v srbskem, hrvaškem ali nemškem jeziku bodo podnaslovljeni v slovenščini. Glasbeno spremljavo za nekatere neme filme je pripravil Gašper Torkar. Izbor filmov vključuje tudi filme, ki so vključeni v samo razstavo, saj so večinoma dokumentarne ali turistične narave, z izjemo izsečkov iz 3 igranih filmov (Faust Oktavijana Miletića, Z vero v Boga Mihajla Popovića in Zapuščeni otrok Mladena Širole, ki bodo v celoti predvajani v avditoriju). Konec junija 2019 se bo izbor filmov na sami razstavi deloma spremenil. Zaključna, tj. septembrska filmska večera bomo najavili pravočasno. - Čas:20. 06. 2019od 19:00 do 20:30Lokacija:Pritličje, Mestni trg 2, 1000 Ljubljana,
Vzhodno od queera ali Kjer ga najdeš #12 | Marsha P. Johnson
'Vzhodno od queera ali Kjer ga najdeš' v precep vzame pojav, izdelek, osebnost, prostor, lik, gibanje in premisli, kako kulturni, družbeni stroj z obrati v produkciji ali zasuki v recepciji združuje, razdružuje spolne, kulturne, pa rasne, razredne antagonizme, agonizme in kaj od njih ostaja, vztraja.
V precepu:
Marsha P. Johnson
Parada ponosa pred parado ponosa ali na začetku je bil upor. Stonewall Inn, Greenwich Village, New York. 28. junij 1969. Simbol LGBTQ odpora zoper diskriminacijo, kriminalizacijo, dogodek v političnem, filozofskem pomenu, ki je gibanju za pravice in pravičnost dal povsem nove razsežnosti. Parada je izkaz vključujoče družbe, a je neredko sama izključujoča do tistih, ki so zgodovinsko vselej že na družbenem robu, robu družbenega roba ... Marsha P. Johnson. Primer črne trans ženske, aktivistke, spolne delavke, performerke, drag kraljice ... prvoborke v Stonewall Innu, osrednje figure takratne skupnosti, takratnega gibanja za svobodo, ki jo je mainstream prav te skupnosti, tega gibanja še prepogosto izbrisal, pozabil zaradi njenega spola, njene rase, njenega dela. Kakor v življenju, tako v smrti.
(Medium)
V pogovoru:
Linn Julian Koletnik
Čeprav ne lovi teoretskih bližnjic, Linn Julian Koletnik hitro zadane v bistvo. Ko se ne angažira na področju transspolnosti in transfeminizma, dela z 'nelagodjem v kulturi' in se rad izgublja v najmanjšem disku na svetu.
Snuje, povezuje:
Dražen Dragojević
Ilustracija:
Žiga Tomori
Animacija:
Anja Romih - Čas:20. 06. 2019od 21:00 do 23:00Lokacija:Pritličje, Mestni trg 2, 1000 Ljubljana
Festival Parada ponosa: Perera Elsewhere (UK/DE), Pride x Selekcija I.
Sasha Perera, ki deluje pod umetniškim imenom Perera Elsewhere, z enim ušesom zmeraj prisluškuje prihodnosti. Z berlinskim triom Jahcoozi, katerega pevka je, so ustvarjali pionirsko basovsko glasbo še pred eksplozijo poliglotske plesne glasbe v zadnjem desetletju. Sama bi opisala žanr svojega najnovejšega albuma All of this kot »doom folk«, ki prekipeva od temnega popa, trip hopa in R&B-ja. Med drugim poje o optimističnem eskapizmu (Tomorrow south) in o vedno bolj vprašljivi ideji zbliževanja identitete in podjetniškega jezika – tako rekoč znamčenja same_ga sebe (All of this). Perera nima globalnega razpona samo kot producentka ali izvajalka, ampak je uspešna tudi kot DJ-ka in inštruktorica.
Navdihujejo jo zelo raznolike stvari – vse od temačnih klubov do domorodnih in nezemljanskih zvokov, ki jih združi v čisto svoj napol abstrakten antiutopičen užitek s pridihom popa, ki daje njeni glasbi prepoznavnost, njenim pesmim pa do potankosti izdelano ozadje.
V svoji glasbi elegantno združuje organske in elektronske elemente, prostor pa daje tudi vokalnim odsekom, ki so hkrati presunljivi in pomirjujoči. Žanrsko združuje srhljivo ambientalno glasbo s psihadeličnim, avantgardnim R&B-jem in eksperimentalno ljudsko glasbo, tematsko pa naslavlja elitne ograjene mestne četrti, potrošništvo, egocentričnost, neprestan hrup v ozadju in svet, kjer slišimo zmeraj znova ena in ista mnenja.