Napovednica

  • 05. 04. 2019
    Lokacija:
    Galerija Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana

    Urša Premik: SUPER HILDA

    Super Hilda je projekt v nastajanju, v katerem fotografinja Urša Premik dopolnjuje in nadgrajuje kontinuirano portretiranje svoje babice Hilde. Portreti Hilde nastajajo od leta 2013 in v tem času so fotografske seanse postale običajni del njunega druženja. Začetne v dokumentarni maniri posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma začeli dopolnjevati inscenirani in dramaturško preciznejši posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji ediciji dobili obliko povsem režiranih prizorov. Fotografinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne babičine odzive. Skozi kolaž spontanih in režiranih podob predstavlja babico iz povsem osebne perspektive, ob tem pa je gledalec priča Hildinim številnim transformacijam. Rezultat je subtilen in s hudomušnostjo prežet portret, ki se izogne stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo, lepotne ideale in fantazme o večni mladosti.

  • 05. 04. 2019
    Lokacija:
    Francoski inštitut v Sloveniji, marion.moreau@institutfrance.si

    »Pravice žensk: enakost in državljanstvo« - Program mobilnosti za mlade LabCitoyen

    Program mobilnosti za mlade LabCitoyen je program Francoskega inštituta na temo človekovih pravic. Njegov cilj je promocija francoskega jezika kot debatnega jezika in jezika delovanja na področju pomembnih mednarodnih vprašanj današnjega časa.

    V okviru programa sodeluje šestdeset mladih s celega sveta, starih od 20 do 26 let, ki govorijo francosko in so družbeno angažirani, oziroma jih zanimajo človekove pravice in pomembni svetovni družbeni problemi. Izbrani kandidati z vsega sveta, ki ustrezajo tem kriterijem, bodo od 30. junija do 7. julija 2019 povabljeni v Pariz na seminar na temo »Pravice žensk: enakost in državljanstvo«. Udeleženci se bodo omenjeni teden v sklopu seminarja udeležili pestrega programa dejavnosti, vključno z obiski in srečanji s pomembnimi osebnostmi, konferencami in debatami ter kulturnimi in umetniškimi prireditvami.

    Francoski inštitut bo kril vse stroške bivanja v Franciji (povratna letalska vozovnica Ljubljana-Pariz, nastanitev, prehrana, prevoz in zavarovanje na francoskih tleh) ter stroške sodelovanja pri aktivnostih.

    Francoski inštitut v Sloveniji je zadolžen za izbor enega slovenskega kandidata za program LabCitoyen.

    Če želite doživeti to enkratno izkušnjo in izkoristiti priložnost za navezavo stikov z mladimi s celega sveta, ki se zanimajo in angažirajo za enake cilje, izpolnite spodnji prijavni obrazec in ga po elektronski pošti pošljite Francoskemu inštitutu v Sloveniji.

    Rok za oddajo prijavnih obrazcev: 5. 4. 2019


    KONTAKT
    Marion Moreau, atašejka za znanstveno in univerzitetno sodelovanje

    Francoski inštitut v Sloveniji, Breg 12, 1000 Ljubljana
    (+386) 01 2000 532
    marion.moreau@institutfrance.si

  • Čas:
    05. 04. 2019
    od 11:00 do 12:30
    Lokacija:
    Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana

    Itn. Ženske pisave: Vse vs. nič: srečanje z dansko pisateljico Janne Teller

    Vse vs. nič: srečanje z dansko pisateljico Janne Teller / pogovor, Kino Šiška
    Moderirata: Kristina Krajnc, Ema Paš

    Danska aktivistka, nekdanja svetovalka na konfliktnih območjih, esejistka in pisateljica Janne Teller je izjemno zanimiva osebnost. Dolga leta je pod okriljem EU in ZN delala po svetu, v glavnem v Afriki, konec prejšnjega stoletja pa se je posvetila zgolj pisanju. S svojim literarnim delom vztrajno in neizprosno prevprašuje človeka v sodobni družbi in s prstom kaže na tisto, česar ne želimo vedeti oziroma videti. Zaradi neposrednosti, brezkompromisnosti in kontroverznosti njene knjige mnogokrat sprožajo žgoče debate. V slovenščino je preveden njen mladinski roman Nič (Grlica, 2007), s katerim si je pridobila svetovno prepoznavnost in naklonjenost kritiške javnosti ter zanj prejela številne nagrade, pred kratkim pa je pri nas izšla še zbirka kratkih zgodb Vse (Mladinska knjiga, 2019), ki nagovarja starejše bralce. Na pogovoru bomo imeli priložnost, da jo pošteno izprašamo o vsem, kar nas zanima. Obisk avtorice omogoča program EU Ustvarjalna Evropa in Danish Literature Fund. Dogodek organiziramo v sodelovanju s Kinom Šiška.

  • Čas:
    05. 04. 2019
    od 15:00 do 16:30
    Lokacija:
    Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana

    Itn. Ženske pisave: Stereotipne podobe ženske v literaturi in fantazijskem žanru

    Stereotipne podobe ženske v literaturi in fantazijskem žanru / predavanji, Vodnikova domačija
    Predavata: Alojzija Zupan Sosič, Kaja Bucik Vavpetič

    Včasih se zdi, da si je lažje izmisliti ves nov svet, poln nenavadnih bitij, zmajev, ljudstev in zapletenih čarovniških ritualov, kot pa oblikovati en prepričljiv ženski lik brez stereotipov. Pa ne le v žanrskih delih, nekateri stereotipi so tako trdovratni, da se zmeraj znova pojavljajo tudi v knjigah, ki pobirajo ugledne nagrade in osvajajo številne bralce. Tako tudi sodobne slovenske romane polnijo racionalni, aktivni moški in razčustvovane, pasivne ženske – številnih stereotipnih podob pa bralci pogosto niti ne prepoznamo. Na dveh kratkih predavanjih se bomo seznanili z najpogostejšimi spolnimi stereotipi v literaturi in kulturi, se sprehodili med ključnimi deli sodobne slovenske in žanrske fantazijske književnosti ter se oborožili z naslovi, ki stereotipe obračajo na glavo.

    Dr. Alojzija Zupan Sosič: Zakaj je moški glava in ženska srce?
    Ko poistovetimo moškega z glavo, žensko pa s srcem, se verjetno ne zavedamo, da smo ponovili najpogostejši stereotip najstarejše delitve ljudi na skupine in kategorije, tj. delitve na moški in ženski spol. Kot globalni skupinski stereotip ne le vpliva na oblikovanje drugih, večinoma negativnih spolnih stereotipov, ampak celo škoduje obema spoloma. V prvem delu predavanja bo zato predavateljica razložila splošne zakonitosti stereotipov in stereotipizacije v literaturi, te pa v drugem delu projicirala na raziskavo spolnih stereotipov v sodobnem slovenskem romanu.

    Kaja Bucik Vavpetič: Zlobnice v fantazijski književnosti
    V fantazijski književnosti pogosto srečamo negativne ženske like, ki glavnim junakom tako ali drugače onemogočajo napredovanje in doseganje ciljev. Ti so bili v delih klasične fantazijske književnosti pogosto skrčeni na črno-bele, votle coprnice ali grde in hudobne mačehe, ki so delovale zgolj iz čiste zlobe, v sodobnih žanrskih delih pa se že pojavljajo tudi kompleksni in niansirani liki hudobnic z izdelano motivacijo in aktivno vlogo v zgodbi. S predavateljico Kajo Bucik Vavpetič se bomo seznanili z nekaterimi glavnimi tipi teh hudobnic ter obravnavali najboljše primere iz sodobne fantazijske književnosti in pop kulture.

  • Čas:
    05. 04. 2019
    od 17:00 do 18:30
    Lokacija:
    Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, 1000 Ljubljana

    Akcija Jaz Tudi in Trije Sodobni Romani

    Pri pripravi prvega festivalskega dne Festivala angažiranega pisanja Itn. sodeluje tudi Inštitut 8. marec!
    V petek, 5. aprila, ob 17.00 vabimo na dogodek #jaztudi in trije sodobni romani, okrogla miza in branje zgodb na Vodnikova domačija.

    V Sloveniji ima 10 odstotkov najpremožnejših v lasti več kot 47 odstotkov vsega premoženja, na drugi strani pa ima 20 odstotkov najrevnejših v lasti le 0,5 odstotkov premoženja. Pod pragom revščine živi kar 280.000 ljudi, razlike med revnimi in bogatimi pa se tako pri nas kot po svetu povečujejo. Te velike razlike vključujejo tudi druge neenakosti, ena od njih je neenakost med spoli. In tako seveda ni samo tukaj in zdaj: podrejenost žensk je sestavni del kapitalističnega sistema od nekdaj.

    Priročnik za čistilke (Cankarjeva založba, 2018) in Hiša v ulici Mango (Modrijan, 2018) sta sodobni deli, ki obravnavata neenakost med spoli v kontekstu spolnega nadlegovanja in nasilja. Zbirka Priročnik za čistilke vsebuje avtobiografske zgodbe, ki opisujejo življenja marginalnih posameznikov, tegobe mater samohranilk, boj z alkoholizmom in še marsikaj drugega, pred čemer navadno raje pogledamo stran. Hiša na ulici Mango pa pripoveduje o odraščanju dekleta mehiškega rodu v ZDA in izrisuje slikovito, avtentično in tudi družbenokritično podobo življenja marginalizirane skupnosti. Pred pogovorom bo improvizacijska skupina prebrala nekaj zgodb, ki jih je Inštitut 8. marec prejel v sklopu projekta #jaztudi. Navezali jih bomo na obravnavani knjigi ter nakazali univerzalnost spolnega nadlegovanja in nasilja.

    Gostje:
    Pia Prezelj, prevajalka Priročnika za čistilke
    Milica Antić Gaber, sociologinja in profesorica na Filozofski fakulteti Ana Pavlič, sodelavka IPES - Inštitut za proučevanje enakosti spolov
    Zgodbe berejo: Tomaž Lapajne Dekleva, Eva Jus, Teja Bitenc, Eva Škofič Maurer, Špela Setničar, Tanja Matijašević
    Moderatorka: Tina Tomšič

  • Čas:
    05. 04. 2019
    od 17:00 do 18:30
    Lokacija:
    Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana

    Itn. Ženske pisave: #jaztudi + trije sodobni romani

    #jaztudi + trije sodobni romani / okrogla miza in branje zgodb, Vodnikova domačija
    Moderatorka: Tina Tomšič
    Gostje: Pia Prezelj, Milica Antić Gaber, Ana Pavlič
    Zgodbe berejo: Tomaž Lapajne Dekleva, Eva Jus, Teja Bitenc, Eva Škofič Maurer, Špela Setničar

    V Sloveniji ima 10 odstotkov najpremožnejših v lasti več kot 47 odstotkov vsega premoženja, na drugi strani pa ima 20 odstotkov najrevnejših v lasti le 0,5 odstotkov premoženja. Pod pragom revščine živi kar 280.000 ljudi, razlike med revnimi in bogatimi pa se tako pri nas kot po svetu povečujejo. Te velike razlike vključujejo tudi druge neenakosti, ena od njih je neenakost med spoli. In tako seveda ni samo tukaj in zdaj: podrejenost žensk je sestavni del kapitalističnega sistema od nekdaj.

    Priročnik za čistilke (Cankarjeva založba, 2018) in Hiša v ulici Mango (Modrijan, 2018) sta sodobni deli, ki obravnavata neenakost med spoli v kontekstu spolnega nadlegovanja in nasilja. Zbirka Priročnik za čistilke vsebuje avtobiografske zgodbe, ki opisujejo življenja marginalnih posameznikov, tegobe mater samohranilk, boj z alkoholizmom in še marsikaj drugega, pred čemer navadno raje pogledamo stran. Hiša na ulici Mango pa pripoveduje o odraščanju dekleta mehiškega rodu v ZDA in izrisuje slikovito, avtentično in tudi družbenokritično podobo življenja marginalizirane skupnosti. Pred pogovorom bo improvizacijska skupina prebrala nekaj zgodb, ki jih je Inštitut 8. marec prejel v sklopu projekta #jaztudi. Navezali jih bomo na obravnavani knjigi ter nakazali univerzalnost spolnega nadlegovanja in nasilja.

  • Čas:
    05. 04. 2019
    od 19:00 do 20:30
    Lokacija:
    Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana

    Itn. Ženske pisave: Vse / knjiga na odru

    Vse / knjiga na odru, Vodnikova domačija
    Režija: Ana Dusa
    Dramaturgija: Brina Rafaela Klampfer
    Igrajo: Nace Korošec, Jan Majetič, Aja Markovič, Ronja Matevc Jerman, Jon Napotnik, Aleksandra Staroveški, Svit Stefanija.

    Človeku ne gre zaupati. Ne veš, kdaj bo udaril in na kakšen način. Fasada je samo fasada. V tem smo dobri, to znamo. Malo manj znamo biti drug drugemu ljudje in bolj ko kričimo o pravičnosti, slabši smo. Zbirka kratkih zgodb Vse zastavlja neprijetna vprašanja in dreza v boleče teme. V osmih intenzivnih kratkih pripovedih se soočamo s predsodki in nestrpnostjo, z umorom in smrtno kaznijo, z vprašanji identitete, integracije in kulturnih razlik, s sanjami in zmoto. V sodelovanju s Pripovedovalskim Varietejem.

  • Čas:
    05. 04. 2019
    od 20:00 do 22:00
    Lokacija:
    Cankarjev dom, Kosovelova dvorana, Prešernova cesta 10

    Rožnati trikotnik

    Ganljiva ljubezenska zgodba je postavljena v središče predvojne Nemčije, ko so oblast prevzeli nacionalsocialisti. Izpostavljena je zgodovina homokausta v katerem je tisoče LGBT oseb bilo označenih z rožnatim trikotnikom in poslano v taborišča smrti. Rožnati trikotnik (Bent) je brezčasna igra o ljubezni, o človečnost, o nemoči in upanju. Pa tudi o tem, da se predsodki, nestrpnost in pogromi iz najtemnejšega času 20. stoletja lahko kaj hitro ponovijo. Igra Rožnati trikotnik nas opominja, da je sprejemanje samega sebe pogoj za boj proti vsem oblikam zatiranja.

  • Čas:
    05. 04. 2019
    od 21:00 do 23:00
    Lokacija:
    Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana

    Itn. Ženske pisave: Krvava izba / pripovedovalsko-glasbeni dogodek

    Krvava izba / pripovedovalsko-glasbeni dogodek, Kino Šiška
    Pripovedujejo: Anja Novak, Nataša Keser, Živa Selan
    Glasba v živo: All Strings Detached

    Zbirka Krvava izba in druge zgodbe velja za najboljše delo angleške pisateljice Angele Carter in za eno od klasik sodobne angleške literature. V njej se je pisateljica z značilno kontroverznostjo lotila reinterpretacije kanoniziranih pravljic ter jih z elementi gotike in erotike spojila v nov, edinstven žanrski hibrid. V reinterpretiranih zgodbah jo je zanimala predvsem igra moči med moškim in žensko, ki se odigrava na polju seksualnega. Zanimal jo je prostor v pravljicah, v katerem se moraš, da bi preživel, odpovedati moralni gotovosti in sprejeti idejo človeškosti, ki je zunaj abstraktnega koncepta dobrega in slabega. Ta večer bo naša krvava izba postala Komuna Kina Šiška … Predstava je v produkciji Zavoda Hono Narrans in Vodnikove domačije Šiška, dogodek pripravljamo v sodelovanju s Kinom Šiška.

  • 06. 04. 2019
    Lokacija:
    Galerija Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana

    Urša Premik: SUPER HILDA

    Super Hilda je projekt v nastajanju, v katerem fotografinja Urša Premik dopolnjuje in nadgrajuje kontinuirano portretiranje svoje babice Hilde. Portreti Hilde nastajajo od leta 2013 in v tem času so fotografske seanse postale običajni del njunega druženja. Začetne v dokumentarni maniri posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma začeli dopolnjevati inscenirani in dramaturško preciznejši posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji ediciji dobili obliko povsem režiranih prizorov. Fotografinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne babičine odzive. Skozi kolaž spontanih in režiranih podob predstavlja babico iz povsem osebne perspektive, ob tem pa je gledalec priča Hildinim številnim transformacijam. Rezultat je subtilen in s hudomušnostjo prežet portret, ki se izogne stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo, lepotne ideale in fantazme o večni mladosti.

AEC v1.0.4