Napovednica

  • 02. 04. 2019
    Lokacija:
    Galerija Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana

    Urša Premik: SUPER HILDA

    Super Hilda je projekt v nastajanju, v katerem fotografinja Urša Premik dopolnjuje in nadgrajuje kontinuirano portretiranje svoje babice Hilde. Portreti Hilde nastajajo od leta 2013 in v tem času so fotografske seanse postale običajni del njunega druženja. Začetne v dokumentarni maniri posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma začeli dopolnjevati inscenirani in dramaturško preciznejši posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji ediciji dobili obliko povsem režiranih prizorov. Fotografinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne babičine odzive. Skozi kolaž spontanih in režiranih podob predstavlja babico iz povsem osebne perspektive, ob tem pa je gledalec priča Hildinim številnim transformacijam. Rezultat je subtilen in s hudomušnostjo prežet portret, ki se izogne stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo, lepotne ideale in fantazme o večni mladosti.

  • Čas:
    02. 04. 2019
    od 20:00 do 22:00
    Lokacija:
    Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva ulica 7, Ljubljana

    Shizofrenija in vprašanje ženskega pogleda v ruskem kult. okolju

    Spolne vloge se v ruskem kulturnem okolju oblikujejo podobno kot na Zahodu, na temeljih binarne delitve, a zaradi specifičnega družbeno-zgodovinskega konteksta je ta delitev v sodobni ruski kulturni zavesti ostala bolj zavezana tradicionalnim postavkam. Odnos do ženske, njena podoba kot tudi njena lastna zavest se za zahodni pogled, preko izkušnje drugega vala feminizma, ki prinese emancipacijo ženske tako v javni kot intimni sferi, kažejo kot konservativne. Drugi val feminizma je v sovjetskem kulturnem prostoru izostal oz. prišel z (veliko) zamudo, predvsem zaradi specifične družbene ideologije in situacije v času pozne odjuge in zgodnje stagnacije (1960–1970). Uradni patriarhalni diskurz oblasti o enakosti spolov je ostajal na ravni praznega označevalca.
    V tem kontekstu bomo na predavanju predstavili dve izstopajoči imeni sovjetske filmske zgodovine, ki sta v falogocentrično govorico kinematografskega aparata posegli z drugačnim pogledom: Larisa Šepitko in Kira Muratova. V njunih filmih iz tega obdobja, Krila (Крылья, 1966) Larise Šepitko in tandemu Muratove, Kratka srečanja (Короткие встречи, Kira Muratova 1967) ter Dolga poslavljanja (Долгие проводы, 1971), avtorici v prvi vrsti premišljata vlogo in podobo ženske, ki lovi ravnotežje med podobo, kot jo od nje zahteva javni diskurz in to, ki jo zahteva intimni, kar v obdobju pozne odjuge in zgodnje stagnacije rezultira v shizofrenem občutju: kaj v obravnavani kulturno-zgodovinsko-družbeni situaciji pomeni biti ženska?
    Poleg sociološke analize filmskih podob, ki izpostavlja sam družbeno-ideološki kontekst, se ključno vprašanje postavlja v kontekstu feministične filmske kritike in teorije kot kritično prevrednotenje in rekontekstualizacija terminov »ženski pogled« in »ženski film«. Tako se kaže kot nujno prevprašati vrednost določenih izjav ob prenosu konceptov zahodnega feminizma v sovjetsko oz. rusko okolje. Vprašali se bomo tudi, na kakšen način Šepitko in Muratova presegata uradno zastavljeno ideologijo v odnosu do filmskega medija ter se na ta način vpišeta v kontekst protikinematografije (counter-cinema).

  • 03. 04. 2019
    Lokacija:
    Galerija Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana

    Urša Premik: SUPER HILDA

    Super Hilda je projekt v nastajanju, v katerem fotografinja Urša Premik dopolnjuje in nadgrajuje kontinuirano portretiranje svoje babice Hilde. Portreti Hilde nastajajo od leta 2013 in v tem času so fotografske seanse postale običajni del njunega druženja. Začetne v dokumentarni maniri posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma začeli dopolnjevati inscenirani in dramaturško preciznejši posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji ediciji dobili obliko povsem režiranih prizorov. Fotografinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne babičine odzive. Skozi kolaž spontanih in režiranih podob predstavlja babico iz povsem osebne perspektive, ob tem pa je gledalec priča Hildinim številnim transformacijam. Rezultat je subtilen in s hudomušnostjo prežet portret, ki se izogne stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo, lepotne ideale in fantazme o večni mladosti.

AEC v1.0.4