Napovednica

  • 17. 04. 2019
    Lokacija:
    Galerija Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana

    Urša Premik: SUPER HILDA

    Super Hilda je projekt v nastajanju, v katerem fotografinja Urša Premik dopolnjuje in nadgrajuje kontinuirano portretiranje svoje babice Hilde. Portreti Hilde nastajajo od leta 2013 in v tem času so fotografske seanse postale običajni del njunega druženja. Začetne v dokumentarni maniri posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma začeli dopolnjevati inscenirani in dramaturško preciznejši posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji ediciji dobili obliko povsem režiranih prizorov. Fotografinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne babičine odzive. Skozi kolaž spontanih in režiranih podob predstavlja babico iz povsem osebne perspektive, ob tem pa je gledalec priča Hildinim številnim transformacijam. Rezultat je subtilen in s hudomušnostjo prežet portret, ki se izogne stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo, lepotne ideale in fantazme o večni mladosti.

  • 17. 04. 2019
    Lokacija:
    Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana

    Sindikat odklonskih entitet: Marijs Boulogne: Swelf

    Prostorska instalacija.

    Pripravite se na razodetje resnične boginje, v spomin nasmešku kipa Marije, ko so mimo njo nesli Roso iz Lime. Swelf je velikanska pletena skulptura, sestavljena iz tisočih intimnih ženskih oblik in pregibov iz debelega rožnatega blaga. Poglobljena raziskava neverjetno raznolikih oblik vulve je pripeljala do igrišča za odrasle, prostora, v katerem se lahko gugaš gol_a, drsiš naokoli, plezaš, kjer si lahko spet srečen_a kot majhen otrok. Gibka skulptura je poimenovana z neologizmom swelf, ki izvira iz angleškega izraza »Take care of your s(w)elf.«

    Skulptura se lahko preobrazi v številne oblike in vsakič znova preseneti, odvisno od načina, kako je obešena. Skulptura je bila ustvarjena kot mobilna in dinamična ženska vsemogočna prezenca. Sanjarim o velikih skulpturah, ki so del igrišča za odrasle, nekakšen cirkus znotraj velikanskega, kvačkanega ženskega telesa, na stičiščih njenih živcev. Ta velikanski klitoris z vulvo je bil prvič razstavljen v marcu 2012 na The Grand Opening na Norveškem (z Joris Vercammen, Lauro Verlinden in Bembom Daviesom) in v juniju 2012 kot instalacija na 38. Nordijskem kongresu porodništva in ginekologije v Bergnu na Norveškem. Pozneje sta gibko skulpturo animirala madžarsko-romunska lutkarja Iza in Mircea Moss v sodobnoglasbenem gledališkem projektu Kdo si želi biti svet? v deSingel v Antwerpnu, kjer je bila v interakciji z v živo izvajano kompozicijo mladega skladatelja Jorisa Vercammna. V zadnjih letih je skulpturo, ki je bila prvotno poimenovana Izvor vseh stvari (T.O.o.T. – The Origin of Things) začela razstavljati pod novim imenom Swelf. Leta 2016 je v sodelovanju med Marijs Boulogne in Sophio Rodríguez nastal improvizirani plesni performans Moja narava s to skulpturo.

    V ciklu Swelf vabi ljudi z različnim ozadjem, da odkrijejo kompleksnost lastnih teles in spolnih organov ter se na igriv način odprejo glede vprašanj spola in seksualnosti. Vabimo vas tudi k ogledu drugih del iz cikla, ki so razstavljena v galeriji Alkatraz.

  • Čas:
    17. 04. 2019
    od 14:00 do 18:00
    Lokacija:
    Galerija Alkatraz, Metelkova mesto

    Sindikat odklonskih entitet: Marijs Boulogne: Skvačkaj svoj_o swelf

    Ime mi je Marijs. Rada kvačkam in pletem, ker lahko s to tehniko recikliraš material, hkrati pa uživaš v igračkanju z barvitimi štrenami med pogovorom s prijatelji_cami in poslušanjem glasbe, to je tudi prastara oblika 3D-tiskanja.

    Izdelamo lahko: male lulike, jajčnike ali male lulčke.

    Vizualiziramo si lahko spol po lastni izbiri, v dejanski velikosti in si ustvarimo razumevanje o svojem telesu, tako da ga kopiramo. Seveda so naše genitalije samo vrh ledene gore, našega celotnega živčnega sistema, ki je v osnovi naš organ za zabavo in sprostitev.

    Delale_i bomo z volno, bombažnimi nitmi in trakovi, lahko recikliramo tudi blago, razrežemo stara oblačila ali uporabimo ostale odpadke, ki jih nenehno proizvajamo, kot so npr. mrežice za pomivanje posode. Vsak_a bo izdelal_a čudovit, anatomsko pravilen objekt, ki ga bo po razstavi lahko odnesel_a domov. Pridete lahko brez materiala ali pa prinesete stvari, ki jim želite dati nov namen.

    PRAKTIČNE INFORMACIJE:
    Kdaj:
    – nedelja, 14. 4., od 14.00 do 18.00 ure pod vodstvom Marijs Boulogne
    – nadaljevanje delavnice: 15.–18. 4. med 17.00 in 22.00 uro, v času razstave v Galeriji Alkatraz
    – javna predstavitev rezultatov delavnice in zaključek razstave: četrtek, 18. 4.

    Ker v nedeljski 4-urni delavnici večina udeleženk_cev ne bo uspela dokončati svojega kvačkanega ali pletenega izdelka, bodo lahko vsi zainteresirani nadaljevali z delom tudi ostale dni festivala. Ad-hoc krožek bo potekal med ponedeljkom in četrtkom, od 17.00 do 22.00 ure v galeriji Alkatraz. Za pomoč udeleženkam_cem delavnice in dodatne konzultacije pri ustvarjalnem delu bo Marijs Boulogne na voljo v galeriji vsak dan predvidoma med 17.00 in 18.00 uro oz. po dogovoru.
    Vsa dokončana dela udeleženk_cev delavnice bomo vključili v razstavo v Galeriji Alkatraz.

  • Čas:
    17. 04. 2019
    od 14:00 do 18:00
    Lokacija:
    Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana

    Sindikat odklonskih entitet: Sophia Rodríguez: Brez filtra

    4-dnevna performativna delavnica z javno predstavitvijo

    Sophia Rodríguez vas vabi k skupnemu razvoju novega performativnega dela. Poigrajmo se z našimi klišeji in notranjim ognjem, zgradimo in dekonstruirajmo zaporedje izmišljenih in resničnih fenomenov v odnosu s samim sabo. Z vajami za telo, glas, um in jezik se bomo pripravili na razkrivanje naših občutkov in misli, to bo masa bruta, glina, iz katere bomo razvili estetsko performativno stališče.
    Vsak dan bomo s pomočjo našega glasu, telesa in akcij sestavili točko in jo pokazali. Posvetili se bomo tako fantazijam kot frustracijam, v akciji, v poetični akcijah, ki bodo razkrile naše smeti/polnost/poraz/spopad/ogenj/smrt/ekspresijo. Poigrali se bomo s površnimi in globokimi stvarmi, s subjektivnimi in objektivnimi, z namišljenim in resničnim, predali se bomo vplivu poezije in metafor, s katerimi se bomo srečali med procesom.
    PRAKTIČNE INFORMACIJE:
    Kdaj in kje:
    Delavnica: pon.–čet., 15.–18. 4., od 14.00–18.00 v SMEEL
    Točen urnik zaključnega dne bomo dogovorili v tednu delavnice.
    Javna predstavitev: čet., 18. 4., ob 20.00 v SMEEL

    Prijava
    Na delavnico vabimo performerje z odrskimi izkušnjami (igralce, plesalce, gibalce, performerje, akrobate, klovne), ki jim je blizu žanr sodobne odrske burleske in kabareja. Pogoj za prijavo je redna prisotnost na vseh štirih dneh delavnice. Udeležba na zaključnem nastopu je zaželena, vendar ni pogoj za udeležbo na delavnici. Vse zainteresirane prosimo, da nam ob prijavi pošljejo kratek opis odrskih izkušenj in kratko motivacijo, zakaj bi se želeli delavnice udeležiti.

    Rok prijave:
    Prijave na delavnico s kratkim opisom svojih znanj in motivacijo za delavnico sprejemamo na sabina@emanat.si najkasneje do četrtka, 11. aprila 2019.
    Število prostih mest je omejeno; glede na število prijav si pridržujemo pravico do selekcije.

    Kotizacija: 40 evrov
    Vsi letošnji nastopajoči na Sindikatu se lahko ob pravočasni prijavi udeležijo delavnice brezplačno.

  • Čas:
    17. 04. 2019
    od 16:00 do 17:30
    Lokacija:
    Podiplomska šola ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana

    Jožica Škofic: Narečni mikrotoponimi

    Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru modula Slovenske študije - tradicija in sodobnost imela znanstvena svetnica na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, izr. prof. dr. Jožica Škofic:

    "Narečni mikrotoponimi – zakladnica informacij o jeziku, človeku in njegovem okolju".

    Predavanje bo v sredo, 17. aprila 2019, ob 16. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

    Slovenska zemljepisna lastna imena so zanimiva tako za jezikoslovno (dialektološko, onomastično) raziskovanje, kot tudi za druge vede (geografijo, etnologijo, zgodovino …) – zlasti narečni mikrotoponimi so bogata zakladnica informacij o jeziku in njegovih pokrajinskih različicah (narečjih), o ljudeh, ki ta jezik in njegove različice govorijo, ter o naravnem in kulturnem okolju, v katerem so nastala in kjer se uporabljajo. Mikrotoponimi so pomemben del nacionalne žive kulturne dediščine in zanimajo tudi nestrokovno javnost – kar dokazujejo tudi mnoge ljubiteljske zbirke ledinskih in hišnih imen.

    V predavanju bo predstavljena (predvsem jezikoslovna) metoda raziskovanja zemljepisnih lastnih imen, na primerih v več projektih zbranih gorenjskih ledinskih in hišnih imen pa bo nekaj pozornosti posvečene motivaciji teh poimenovanj (npr. odsevu patriarhalne družbe v hišnih imenih, poklicni strukturi prebivalcev gorenjskega podeželja, naravnim okoliščinam, ki so vplivale na nastanek lastnih imen, ohranjanju zgodovinskega spomina v zemljepisnih lastnih imenih …). Ob tem bo opozorjeno še na narečne značilnosti teh imen, njihovemu zapisu (tudi v različnih zgodovinskih dokumentih) in pasteh njihovega poknjiževanja.

    Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

  • Čas:
    17. 04. 2019
    od 17:00 do 18:30
    Lokacija:
    Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva ulica 7, Ljubljana

    Raziskovanje spolnega vedenja starejših žensk – dr. Ivan Bernik

    Predavatelj bo spregovoril o spolnem in intimnem življenju starejših žensk v Sloveniji ter predstavil, kaj se je dejansko dogajalo za vrati njihovih spalnic v času odraščanja in zrelih let.

    Predavanje je del spremljevalnega programa razstave Super Hilda.

    Super Hilda je projekt v nastajanju, v katerem fotografinja Urša Premik dopolnjuje in nadgrajuje kontinuirano portretiranje svoje babice Hilde. Portreti Hilde nastajajo od leta 2013 in v tem času so fotografske seanse postale običajni del njunega druženja. Začetne v dokumentarni maniri posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma začeli dopolnjevati inscenirani in dramaturško preciznejši posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji ediciji dobili obliko povsem režiranih prizorov. Fotografinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne babičine odzive. Skozi kolaž spontanih in režiranih podob predstavlja babico iz povsem osebne perspektive, ob tem pa je gledalec priča Hildinim številnim transformacijam. Rezultat je subtilen in s hudomušnostjo prežet portret, ki se izogne stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo, lepotne ideale in fantazme o večni mladosti.

    Urša Premik (1994) je fotografinja mlajše generacije, ki zaključuje študij fotografije na Visoki šoli za storitve (VIST) v Ljubljani, kjer tudi živi in deluje. Avtorica se s fotografijo intenzivno ukvarja od srednješolskih let, v središču njenega fotografskega ustvarjanja pa so vedno ljudje. Svoje delo je predstavila na več skupinskih razstavah v okviru študija in na različnih edicijah fotografskih delavnic, ki so potekale v sklopu festivala Celje FOKUS. Med njena najbolj odmevna dela sodi projekt v nastajanju Hilda, s katerim se je avtorica predstavila na samostojnih razstavah v Likovnem salonu Celje (2016) in v Savinovem likovnem salonu Žalec (2018), njene fotografije pa so bile objavljene v številnih domačih in tujih publikacijah, kot so National Geographic Slovenia, Vogue Italia – PhotoVogue, Vanity Teen, COOL UK Magazine, VOOM mag, M mag, Revija Fotografija, idr.

    www.ursapremik.com
    Urša Premik Photography

    Spremljevalna dogodka v Galeriji Kresija:
    19.4. 2019, ob 18.00 - javno vodstvo po razstavi
    17.5. 2019, ob 18.00 - javno vodstvo po razstavi

  • Čas:
    17. 04. 2019
    od 18:00 do 19:30
    Lokacija:
    Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2, predavalnica 34

    Raziskovanje robov spregledanih družbenih skupin žensk

    Milica Antić Gaber (17. april): Raziskovanje robov spregledanih družbenih skupin žensk

    Dati utišanim skupinam glas in postaviti spregledane skupine v vidno polje sta dva pomembna raziskovalna imperativa feminističnega raziskovanja. Ženske nasploh, nekatere skupine žensk z družbenih robov (in v njihovi intersekciji) pa še posebej, sodijo mednje. V predavanju bo posebna pozornost posvečena ugotovitvam nekaterih raziskovanj teh skupin v Sloveniji v zadnjih letih.

    Filozofska fakulteta, na kateri je pred sto leti potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, sto let pozneje predstavlja ciklus javnih predavanj Govori FF. V seriji dvanajstih javnih, prosto dostopnih predavanj bodo profesorji in profesorice FF predstavili razmislek o temah, ki se dotikajo aktualnosti slovenske družbe in njene umeščenosti v nacionalni in transnacionalni kontekst.

  • Čas:
    17. 04. 2019
    od 19:00 do 20:30
    Lokacija:
    Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana

    Alžirske ženske v svojih sobanah

    Aleksandra Gačić se bo z literarno komparativistko, prevajalko in avtorico spremne besede Katjo Zakrajšek pogovarjala o eni najpomembnejših pisateljic frankofonske magrebske književnosti Assii Djebar in njeni knjigi Alžirske ženske v svojih sobanah, ki je v prevodu Ane Barič Moder izšla pri založbi Lud Literatura (2018).

    »Zgodovinarka, pisateljica, pesnica, dramatičarka, filmarka in prevajalka Assia Djebar (1936–2015) se je rodila kot Fatima-Zohra Imalayène v alžirskem Cherchellu (eni od številnih antičnih Cezarej v Sredozemlju). V preko pol stoletja literarnega delovanja je ustvarila obsežen in raznovrsten opus, s katerim se uvršča med najvplivnejša severnoafriška literarna imena. Veliko se je ukvarjala z vprašanji jezika (alžirska jezikovna realnost obsega berberščino, narečno in klasično arabščino, francoščino), zgodovine in spomina, vselej prek arheologije zamolčanih in utišanih ženskih glasov, njihovih zgodb in izkušenj.
    V izhodišču knjige Alžirske ženske v svojih sobanah (1980) se zastavlja vprašanje, kakšno je mesto žensk v alžirskem povojnem oziroma poosamosvojitvenem družbenem in političnem redu.«

    Odlomke iz romana bo brala Špela Frlic.

    Vabljeni na 20. pogovor v sklopu serije.

  • Čas:
    17. 04. 2019
    od 20:00 do 21:30
    Lokacija:
    Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana

    Sindikat odklonskih entitet: Sophia Rodríguez: Moja narava

    V Moji naravi Sophia Rodríguez improvizira in pleše z velikansko pleteno skulpturo vulve Swelf, ki jo izdelala Marijs Boulogne. Pripravi se na nepozabno lepoto, smešne prizore in presenetljive preobrazbe, med katerimi se trudi loviti ravnotežje na najvišjem klinu lestve zavesti – v improvizaciji. Neposreden in spontan nastop s preprostim humorjem in hudomušnostjo uspešno razgradi kakršne koli zadržke.

    Sophiin performans s preseganjem jezikovnih meja odpira razsežnosti univerzalnega jezika spontanega čustvovanja, ki je enak pri vseh ljudeh. Čeprav je skulptura deset metrov večja kot Sophia, se postopno širi, dokler se njeno telo ne spremeni v največje umetniško delo v prostoru.

    Nova komedija uteleša napetost med družbenimi odnosi, mejami in potrebo po pripadnosti, ki je skupna vsem ljudem. Ker si dovoli biti resnično odprta, nam omogoča, da se lahko povežemo z lastno naravo. S spontanostjo vse prisotne povabi, naj se ji pridružijo v iskanju najglobljega zvoka v njenem telesu, ki resonira z energijo, s popevanjem različnih tonov išče notranjo vibracijo povezovanja in usklajenosti. Z naravno samozavestjo, ki jo usmerja močna intuicija, igrivo sprosti in zapelje gledalke_ce, da jo vzljubijo točno takšno, kot je. Vsi zadržki se razgradijo, ko se povzpne v Swelf in izvede čudovit ples med njenimi pregibi. Brez kakršnih koli kompleksov se še naprej šali in koplje še globlje, da bi našla izvor sebstva. Ob odkritju klitorisa, nevrološke antene ženskosti, povsem izgubi nadzor in nam prikaže svojo ranljivost, ki je sestavni del njene absolutne moči.

    Kadar Sophia želi, jo Marijs Boulogne v vlogi performerke ali dramaturške svetovalke podpre na odru in izven.

  • Čas:
    17. 04. 2019
    od 21:00 do 22:30
    Lokacija:
    Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana

    Sindikat odklonskih entitet: Tatovi podob

    Tehnoburleska je nema komedija telesa, ki parodira okorelost družbenih vlog. Nekritično si prisvaja, kopira in lepi ženstvenost, moškost, družinska razmerja, mačizem in druge izprijene družbene vloge, ki po krivem veljajo za normativne. Ko se Tatovi povsem razgalijo ter sloj za slojem odvržejo družbene preobleke, ne pridejo do bistva, temveč ugotovijo, da je bistvo ništrc, uprizorjene travestije telesa pa so opij, ki dela bivanje znosno. Ta zabavna igra v preoblačenju in njihovo vedenje je rezultat velike zgodovinske osvoboditve seksualnosti in teles posameznikov od družbenih spon. Zadovoljni v eklektičnem hrupu medijskega podobja raztegujejo popularne posnetke in jih zgrizejo do nezaslišanih oblik, ki vzbujajo krohot ali obup.

    Tatovi podob ne iščejo smisla, temveč užitek. Kajti užitek je hedonistično loščilo, s katerim so premazali vsakdanje predmete in iz njih napravili nekaj izjemnega. Tehnoburleska s fizičnimi in čustvenimi telesi spreminja programsko kodo v družbi, ki končno dopušča odprto šifriranje lastnih omejenih neumnosti.

    Za tokratno edicijo Sindikata odklonskih entitet pripravljajo poseben program z novimi pop slatkiši in zimzelenimi, že skoraj ponarodelimi vrhunci.

    Redni, modularni, presenetljivi, nikoli isti in predvsem umetniško-družabni večer Tatovi podob so v različnih oblikah sodelovanja vzpostavile_i sodelavke_i skupine Feminalz. Ta burleskni kolektiv pod okriljem zavoda Emanat deluje že od leta 2013. Jedro sestavlja stalna skupina performerk_jev, medse pa pogosto povabijo tudi druge odklonske goste_je. V šestih letih obstoja je nastalo več kot 50 različnih točk, ob vsaki izvedbi pa z uspešnimi strategijami apropriacije in reciklaže poskrbijo za čisto novo izkušnjo.

  • 18. 04. 2019
    Lokacija:
    Galerija Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana

    Urša Premik: SUPER HILDA

    Super Hilda je projekt v nastajanju, v katerem fotografinja Urša Premik dopolnjuje in nadgrajuje kontinuirano portretiranje svoje babice Hilde. Portreti Hilde nastajajo od leta 2013 in v tem času so fotografske seanse postale običajni del njunega druženja. Začetne v dokumentarni maniri posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma začeli dopolnjevati inscenirani in dramaturško preciznejši posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji ediciji dobili obliko povsem režiranih prizorov. Fotografinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne babičine odzive. Skozi kolaž spontanih in režiranih podob predstavlja babico iz povsem osebne perspektive, ob tem pa je gledalec priča Hildinim številnim transformacijam. Rezultat je subtilen in s hudomušnostjo prežet portret, ki se izogne stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo, lepotne ideale in fantazme o večni mladosti.

  • 18. 04. 2019
    Lokacija:
    Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana

    Sindikat odklonskih entitet: Marijs Boulogne: Swelf

    Prostorska instalacija.

    Pripravite se na razodetje resnične boginje, v spomin nasmešku kipa Marije, ko so mimo njo nesli Roso iz Lime. Swelf je velikanska pletena skulptura, sestavljena iz tisočih intimnih ženskih oblik in pregibov iz debelega rožnatega blaga. Poglobljena raziskava neverjetno raznolikih oblik vulve je pripeljala do igrišča za odrasle, prostora, v katerem se lahko gugaš gol_a, drsiš naokoli, plezaš, kjer si lahko spet srečen_a kot majhen otrok. Gibka skulptura je poimenovana z neologizmom swelf, ki izvira iz angleškega izraza »Take care of your s(w)elf.«

    Skulptura se lahko preobrazi v številne oblike in vsakič znova preseneti, odvisno od načina, kako je obešena. Skulptura je bila ustvarjena kot mobilna in dinamična ženska vsemogočna prezenca. Sanjarim o velikih skulpturah, ki so del igrišča za odrasle, nekakšen cirkus znotraj velikanskega, kvačkanega ženskega telesa, na stičiščih njenih živcev. Ta velikanski klitoris z vulvo je bil prvič razstavljen v marcu 2012 na The Grand Opening na Norveškem (z Joris Vercammen, Lauro Verlinden in Bembom Daviesom) in v juniju 2012 kot instalacija na 38. Nordijskem kongresu porodništva in ginekologije v Bergnu na Norveškem. Pozneje sta gibko skulpturo animirala madžarsko-romunska lutkarja Iza in Mircea Moss v sodobnoglasbenem gledališkem projektu Kdo si želi biti svet? v deSingel v Antwerpnu, kjer je bila v interakciji z v živo izvajano kompozicijo mladega skladatelja Jorisa Vercammna. V zadnjih letih je skulpturo, ki je bila prvotno poimenovana Izvor vseh stvari (T.O.o.T. – The Origin of Things) začela razstavljati pod novim imenom Swelf. Leta 2016 je v sodelovanju med Marijs Boulogne in Sophio Rodríguez nastal improvizirani plesni performans Moja narava s to skulpturo.

    V ciklu Swelf vabi ljudi z različnim ozadjem, da odkrijejo kompleksnost lastnih teles in spolnih organov ter se na igriv način odprejo glede vprašanj spola in seksualnosti. Vabimo vas tudi k ogledu drugih del iz cikla, ki so razstavljena v galeriji Alkatraz.

AEC v1.0.4