Napovednica

  • Čas:
    05. 03. 2019
    od 11:00 do 12:30
    Lokacija:
    Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana

    Torkovo srečanje: Skrb kot nasilje

    V torek 5. marca 2019 ob 11.00 bo na IK gostja Torkovih srečanj dr. Darja Zaviršek, redna profesorica na Fakulteti za socialno delo UL. Darja Zaviršek bo predstavila svojo najnovejšo knjigo Skrb kot nasilje (Založba /*cf., 2018).

    Lepo vabljeni!

  • Čas:
    05. 03. 2019
    od 19:00 do 23:00
    Lokacija:
    Galerija Nočna izložba Pešak, AKC Metelkova mesto, Metelkova ulica 10, 1000 Ljubljana

    Rdeče zore: Nika Lapkovski: Tradicionalni prižig

    Vljudno vabljene_i na odprtje razstave Nike Lapkovski z naslovom Tradicionalni prižig, ki bo v petek, 1.3., ob 19.00, pred Galerijo Nočna izložba Pešak, AKC Metelkova mesto, Ljubljana. Razstava je del 20. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.

    V mesecu marcu bo Galerija Nočna izložba Pešak ponovno v znamenju Rdečih zor, mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala, ki se že dvajseto leto odvija znotraj (ali v neposredni bližini) AKC Metelkova mesto. Ob okrogli obletnici se je Nika Lapkovski, avtor_ica letošnje festivalske podobe, odločil_a obiskovalcem predstaviti instalacijo Tradicionalni prižig. Razstava skupaj z naslovom spomni na raznovrstne javne praznične okrasitve, predvsem tiste novoletne, vendar pa so podobnosti zgolj površinske. Nikina izvedba je manj invazivna do javnega prostora, v veliki meri pa se navezuje na vizualno zgodovino festivala.

    Nika Lapkovski (1994, Ljubljana) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje obiskuje 1. letnik podiplomskega študija grafičnega oblikovanja. Diplomiral_a je pri prof. Botasu Kendi, tema njenega_govega dela pa je bila problematika stigmatizacije menstrualne krvavitve. Kot grafična_i oblikovalka_ec in fotograf_inja sodeluje z društvi Parada ponosa, TransAkcija, Legebitra in kolektivom Rdeče zore. Sodeloval_a je na skupinskih razstavah v okviru Lezbične četrti, festivala Parada ponosa in drugih, skupinski projekt The Message je bil razstavljen tudi na mednarodnem festivalu oblikovanja Plan D v Zagrebu (2017).

  • Čas:
    05. 03. 2019
    od 20:00 do 23:00
    Lokacija:
    Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana

    Vprašanje identitete - premiera

    Film odkriva zgodbe petih žensk, ki so živele na prepihu slovensko-italijanske meje in političnih nesoglasij, v obdobju, ko so se ženske pravice šele rojevale: Pavla Hočevar, Marica Nadlišek Bartol, Elody Oblath, Giuseppina Martinuzzi in Alice Schalek. Pet usod, ki jih je premetaval zgodovinski veter, jim prekrižal življenjske načrte in jim vsilil težke odločitve. Pet različnih žensk, ki so odsevale razmišljanje druga druge in poustvarjale misli ter čustva časa, ko se je ravnovesje podiralo in se je svet spreminjal.

    Film v slovenščini in italijanščini bo predvajan s slovenskimi podnapisi v sklopu obeleževanja mednarodnega praznika žensk. Projekciji bo sledil pogovor s tržaško režiserko filma Sabrino Moreno, direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač in doc. dr. Irena Selišnik s Filozofske fakultete.

    VEČ INFO: bit.ly/KSVprasanjeIdentitete

  • Čas:
    05. 03. 2019
    od 20:00 do 22:00
    Lokacija:
    Trubarjeva Hiša Literature, Stritarjeva ulica 7, Ljubljana

    Revolucionarni ženski subjekt – Klara Otorepec

    Ob smrti Marine Ginestà l. 2014 ji je britanski časopis The Telegraph posvetil kratek zapis kot spomin na poslednjo živečo francosko veteranko španske državljanske vojne. Obenem je pribeležil tudi kratek opis fotografije, ki je Marino pred več kot 70 leti ustoličila kot »antifašistično borko« in »skrivnostno lepotico«: »Osupljiva Ginestà od strani neposredno zre v (op. fotografsko) lečo s posmehljivim nasmehom, ne da bi se zmenila za dramatične dogodke, ki se odvijajo v mestu pod njo. Puška je sproščeno obešena na njeni rami, rokavi njene uniforme so zavihani navzgor v poletnem soncu, medtem ko ji veter kuštra lase čez njene nežne ličnice«. Takrat sedemnajstletnica, ki je držala puško prvič in edinič prav za to fotografijo in ni bila borka, ampak novinarka in prevajalka, je nevede postala (takrat brezimna) »komunistična junakinja« in se vpisala v železni repertoar revolucionarnega imaginarija - tako reprezentacije revolucije same kot vloge ženske v revolucionarnem boju.
    Podoba ženske je sicer že stoletja prisotna v revolucionarni ikonografiji kot alegorija revolucije in utelešenje njenih idealov. Žal pa te podobe lahko služijo kot kulisa realni izključenosti in pogosto neenakovredni obravnavi žensk v revolucionarnih gibanjih, kljub temu, da se ta gibanja ponekod zavzemajo za njihovo emancipacijo.

AEC v1.0.4