Napovednica

  • Čas:
    od 12. 11. 2018
    do 24. 11. 2018
    Lokacija:
    Knjižnica Šiška, Trg komandanta Staneta 8, Ljubljana

    Nekaterih stvari ni mogoče nikoli izbrisati

    V času od 12. do 24. novembra 2018 bo v Knjižnici Šiška, Trg komandanta Staneta 8, Ljubljana, razstava Združenja proti spolnemu zlorabljanju z naslovom:

    »Nekaterih stvari ni mogoče nikoli izbrisati«.

    Namen razstave je ozaveščanje javnosti o tem še vedno tabuiziranem problemu skozi zgodovino prizadevanj za spreminjanje odnosa do tega družbenega problema. Z razstavo opozarjamo na še vedno prisotne mite v zvezi s spolnimi napadi na otroke in prizadevanja Združenja od njegove ustanovitve dalje, za boljše prepoznavanje spolnih napadov na otroke, na dejstvo, da smo vsi odrasli odgovorni za povečanje občutljivosti do tega problema in ob razkritju zlorabe za pričakovano zaščito otrok – žrtev in podporo in pomoč nezlorabljajočim staršem. O razstavi smo posebej obvestili osnovnošolske institucije, v pričakovanju, da bi lahko voden obisk otrok predstavljal učno uro na temo, o kateri še vedno težko spregovorimo ravno tistim, ki jih to najbolj zadeva.

  • Čas:
    od 21. 11. 2018
    do 23. 11. 2018
    Lokacija:
    različne lokacije, Ljubljana

    Festival Grounded

    Grounded je festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma, ki naslavlja aktualna družbena vprašanja s povezovanjem navidez nezdružljivega: deinstitucionalizirane teoretske razprave, povsakdanjenja družbenega aktivizma ter progresivne klubske elektronske kulture. V razpravah, projekcijah, predstavitvah, glasbenih nastopih in druženjih, katerih vrednostna izhodišča so enakost ne glede na osebne okoliščine, solidarnost s šibkejšimi in avtonomija posameznika_ce, udeleženke_ci iščejo informirane, argumentirane in odgovorne odzive na izzive sedanjosti in prihodnosti.
    Prva izvedba festivala je bila leta 2015 na temo Avtonomija migracij. Tema letošnjega festivala je Intima v času umetne inteligence.

  • Čas:
    22. 11. 2018
    od 17:00 do 20:00
    Lokacija:
    Narodna galerija, Cankarjeva 20, Ljubljana

    Večerno risanje na razstavi Ivane Kobilca

    Pridružite se nam na ustvarjalnem večeru in se pod vodstvom akademskega slikarja preizkusite v risanju na razstavi Ivane Kobilca (1861–1926), ob portretu Kobilčine sestre Fani, ki je bila slikarkin najljubši model.

    V visokem ozkem formatu je celopostavna podoba temnolase Fani v večerni obleki, sedeče na starinskem rezljanem stolu. Goli roki ji počivata v naročju, pod njima drži okrasni robček. Ozadje je svetlo in poudarja temne dele slike, ki harmonirajo z rožnatim oblačilom in inkarnatom upodobljenke.

    Risanje pred umetnino bo vodil akad. slikar Nik Anikis Skušek, ki vam bo pri ustvarjanju pomagal z napotki in predlogi. Risarsko predznanje ni potrebno, ves material bo na voljo v galeriji.

    Cena vstopnice za risanje: 5 eur

    V skupino sprejmemo največ 20 obiskovalcev.

    Prijave sprejemamo na: T: (01) 24 15 418, E: trgovina@ng-slo.si

  • Čas:
    22. 11. 2018
    od 18:00 do 19:00
    Lokacija:
    Hiša sanjajočih knjig, Trubarjeva 29, 1000 Ljubljana

    Literarni večer z z Goncourtovo nagrajenko Marie NDiaye

    Prisrčno vabljeni na literarni večer, ki se bo zgodil v Hiši sanjajočih knjig. Gostili bomo Goncourtovo nagrajenko Marie NDiaye.
    Pogovor bo vodila prevajalka Katja Zakrajšek, ki je med drugim poslovenila tudi avtoričin roman Ladivine.

    Marie NDiaye (1967) je francoska pisateljica in dramatičarka. Za svoja dela je med drugim prejela prestižno francosko Goncourtovo nagrado. Njen roman "Ladivine" je bil leta 2016 med kandidati za mednarodno Bookerjevo nagrado (Man Booker Prize), leta 2018 pa je sledila nominacija za irsko nagrado Dublin Literary Award. V slovenščini je moč prebrati tri njene odlične romane: "Rosie Carpe", "Tri močne ženske", in pri Sanjah objavljeni roman "Ladivine".

  • Čas:
    22. 11. 2018
    od 18:00 do 20:00
    Lokacija:
    Galerija Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana

    Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat.

    10 žalostnih zgodb.
    10 pogumnih posameznic.
    10 umetniških pripovedi.
    10 opozoril, da se lahko zgodi tudi tebi.
    10 spodbud, da so srečni konci vedno možni.

    Umetnice in umetniki Boris Beja, Mina Fina, Jaka Babnik, Valérie Wolf Gang, Hana Karim, Nina Koželj, Tadej Vaukman in Tanja Radež so upodobili deset pripovedi žensk, ki so se zaradi nasilja umaknile v varno hišo Društva SOS telefon. Skozi procesualno delo, sodelovanje med umetnicami, umetniki in ženskami z izkušnjo nasilja, so nastale umetniške stvaritve z dodano pripovedno vrednostjo v najrazličnejših oblikah. /… /

    Če umetnosti dovolimo, da nas preseneti, lahko zaznamo vizionarski potencial umetniških del, ki postopoma spreminjajo naše zavedanje o določenih družbenih problemih. Nasilje se dogaja za zaprtimi vrati, zato je razstava priložnost, da o njem spregovorimo na glas in v najrazličnejših kontekstih. Le tako bomo prepogosto neslišnim (in nevidnim) žrtvam dali glas (in obraz).

    Božidar Zrinski, kustos

    Nosilec projekta: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja

    Partnerji: Prvi program Radia Slovenija, storytelling studio Dobre zgodbe, KOFEIN DIZAJN, O.K.VIR
    Podporniki: Mestna občina Ljubljana, Veleposlaništvo Združenih držav Amerike

    Pod pokroviteljstvom župana MOL, Zorana Jankovića

    http://www.drustvo-sos.si/zgodbe

  • Čas:
    22. 11. 2018
    od 18:00 do 20:00
    Lokacija:
    GT22, Glavni Trg 22, Maribor

    EkstremnoSlovensko z Niko Gričar in Tino Poglajen

    Serija pogovorov s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami #EkstremnoSlovensko - javni podcast #MariborIsTheFuture.

    Sogovornici: Nika Gričar, avtorica študije o zastopanosti žensk v filmskem sektorju; Tina Poglajen, filmska kritičarka.

    Ključni podatki študije, ki jo je Slovenski filmski center pripravil v sodelovanju z raziskovalko Niko Gričar, kažejo, da smo v obdobju 1995–2017 znotraj nacionalnega filmskega programa gledali v približno 90 % filme v moški režiji, v 78 % zgodbe moških scenaristov in v približno 80 % filme, ki so ji producirali moški. Enega od devetih prikazanih igranih celovečernih filmov znotraj nacionalnega filmskega programa je v tem obdobju režirala ženska. Prav tako tudi ne moremo mimo dejstva, da so režiserke najmanj uspešne na razpisih za celovečerne filmske projekte in razvoj scenarija, razmeroma uspešne pa so na projektih za realizacijo prvencev in realizacijo avdiovizualnih del. V letih 2011–17 je v Sloveniji med diplomanti na filmski in televizijski režiji približno ena tretjina žensk, prav toliko jih je v registru samozaposlenih v kulturi s statusom filmske režiserke (32 %) na pristojnem ministrstvu.

    Raziskava:
    https://www.film-center.si/media/uploads/froala_editor/files/SFC%20katalog%202018_F&F_.pdf

    Dodatno branje:
    http://ekran.si/metoo/
    http://www.aristej.si/slo/PDF/Dialogi%205-6%2018%20Uvodnik.pdf

  • Čas:
    22. 11. 2018
    od 18:30 do 19:30
    Lokacija:
    Pritličje, Mestni trg 2, 1000 Ljubljana

    Vzhodno od queera ali Kjer ga najdeš | Grindr

    'Vzhodno od queera ali Kjer ga najdeš' v precep vzame pojav, izdelek, osebnost, prostor, lik, gibanje in premisli, kako kulturni, družbeni stroj z obrati v produkciji ali zasuki v recepciji združuje, razdružuje spolne, kulturne, pa rasne, razredne antagonizme, agonizme in kaj od njih ostaja, vztraja.

    Tokrat v okviru Festival Grounded 2018

    V precepu:
    Grindr

    V pogovoru:
    Karmen Šterk
    Čeprav ne lovi teoretskih bližnjic, Karmen Šterk hitro zadane v bistvo. Ko se ne angažira na področju socialne in kulturne antropologije, dela z 'nelagodjem v kulturi' in ohranja 'misterij žene' – ne pusti se posneti.

    Dogodek izjemoma ne bo posnet.

    Kaj ve Grindr o nas, česar ne vemo sami o sebi? Kako ta aplikacija za družbeno mreženje GBTQ oseb z največ uporabniki na svetu strukturira intimo, spol, identiteto? Kaj se je zgodilo z 'L' v LGBTQ? Kako Grindr normira uporabnike, njihovo podobo in telo glede na raso, spol, razred? Kakšno moškost proizvaja Grindr? Kdo se boji debelih, feminilnih Azijcev? Kdaj je preferenca vselej že diskriminacija? Kaj se umetna inteligenca uči iz te in sorodne podatkovne baze in strukture? Kako se samoučeči se stroj uči samoučenja? Kaj se zgodi, ko umetna inteligenca postane najpopolnejši Kupid? Kdaj je naša želja želja umetne inteligence oz. Grindra? Kaj ima ljubezen s tem?

    Snuje, povezuje:
    Dražen Dragojević

    Ilustracija:
    Žiga Tomori
    Animacija:
    Anja Romih

  • Čas:
    22. 11. 2018
    od 18:30 do 20:30
    Lokacija:
    Center mladih Koper, Gregorčičeva ulica 4, Koper

    STIK Koper - Družina?

    Tokrat se bomo dotaknile_i teme družin/e.
    Ko nas nekdo vpraša po družini, je največkrat naša prva reakcija, da govorimo o primarni družini v katero smo bile_i rojene_i. Pa je to res naša družina, skupina oseb, ki naj bi bile tam za nas, nas podpirale, vedrile, nas videle kot čudovite, takšne kot smo?
    Je beseda družina že tako zaznamovana, da je nemoremo videti nikakor drugače? Bi bilo bolje zamenjati besedo/izraz, ali le njen pomen?
    O vsem tem in še več, bomo preko izkustvene delavnice debatirale_i na tokratnem STIKu v Kopru.

    **Dobimo se v četrtek, 22. novembra 2018 ob 18.30 uri v Centru mladih Koper, Gregorčičeva ulica 4, 6000 Koper**

  • Čas:
    22. 11. 2018
    od 19:00 do 21:00
    Lokacija:
    Legebitra, Trubarjeva 76a, Ljubljana

    Kvartirjev kvir knjižni klub: The Seven Husbands of Evelyn Hugo

    Vabljene_i na Kvartirjev kvir knjižni klub, kjer vsak četrti četrtek v mesecu debatiramo o knjigah z LGBT+ tematikami in knjigah LGBT+ avtoric_jev.

    Novembra bomo brale_i The Seven Husbands of Evelyn Hugo avtorice Taylor Jenkins Reid, ki opisuje življenje v Hollywoodu in se ne izogiba besede 'biseksualnost' :)

    Če potrebujete knjigo v elektronskem formatu, nam pišite.

  • Čas:
    22. 11. 2018
    od 19:00 do 21:00
    Lokacija:
    Galerija Janeza Boljke, Gornji trg 16

    Kulturna ambasada Palestine 2018: Lik in delo palestinske ženske

    Predvajanje dokumentarnega filma Stitching Palestine, Carol Mansour, 2017, 78’, z angleškimi podnapisi.

  • Čas:
    22. 11. 2018
    od 20:00 do 23:00
    Lokacija:
    Klub Tiffany, Masarykova cesta 24, Ljubljana

    Kavarniški večer: Kjer se konča pravica

    Kavarna Tiffany se bo tokrat prelevila v kinodvorano. Kavarniški večer bo namreč postregel z Off programom 34. Festivala LGBT filma. Na platnu se bo predvajal dokumentarni film Kjer se konča pravica (Where Justice Ends), ki raziskuje diskriminatorno ravnanje policije do transspolnih oseb. Po projekciji bo sledil pogovor z Leo Aymard iz Zavoda TransAkcija.

    Film je v angleščini, brez slovenskih podnapisov.

    Trailer: http://www.wherejusticeendsfilm.com/page-2/

    Za tople napitke in prigrizke bo poskrbljeno.

    Vabljene_i!

    Dogodek organizirata Klub Tiffany in Legebitra v sodelovanju s Festivalom LGBT filma in Zavodom TransAkcija.

  • Čas:
    22. 11. 2018
    od 21:00 do 22:00
    Lokacija:
    Klub Gromka, Metelkova mesto

    Tatovi podob predstavljajo: Matilda in njene žemljice

    Redni, modularni, presenetljivi, nikoli isti in predvsem umetniško-družaben večer Tatovi podob so v različnih oblikah sodelovanja vzpostavile_i sodelavke_i skupine Feminalz. V procesu dela, ki ga je skupina začela razvijati leta 2013, avtorice_ji ambiciozno razmišljajo in raziskujejo »feministično-postdramsko-burlesko«. Z večerom tehnoburleske kontinuirano nastajajo novi umetniški prispevki, komentarji in sporočila, s katerimi neposredno nagovarjajo občinstvo in razvijajo tematske bloke, like ali zgodbe, ki se postopoma vzpostavljajo in odkrivajo gledalcem svoje bivanje. S serijo »Tatovi podob predstavljajo« skupina Feminalz vzpostavlja način dela, kjer bodo članice_i skupine podrobneje pogledali v življenje enega od tehnoburlesknih likov. V septembru 2017 se bo v solo večeru kot prva predstavila Urška Vohar, ki kot članica skupine Feminalz nastopa pod umetniškim imenom Matilda Buns.

    Matilda je ženska, vsaj ponavadi izgleda kot ženska. Ni umetnica, vendar najde navdih v vsakdanjih stvareh, kot so banane in opice, bazeni in mleko, elastan in trikoji, disko plesi, njene prsi, in konceptih kot so ženska, mati, družina, dvoumnost, neumnost in svoboda. Matilda rada poje, udarja po bobnih in piše pesmi. Dela s podobami, ki izhajajo iz njenih sanjarjenj, vendar ne izključno. Oder je njen dom in tam resnično zaživi.
    V svojem prvem samostojnem projektu bo Matilda nadaljevala z delom na vsakdanjih stvareh in odkrivala skoraj neskončne možnosti metafor, ki jih te stvari ponujajo. Želi ustvarjati s kolektivnim feedback-om, saj je del kolektiva imenovanega Tatovi podob, ki že deluje po tem principu. Želi nasloviti situacije, ki jo vznemirjajo v njenem vsakdanjem življenju in jih uprizoriti na odru. Trenutno jo vznemirjajo smrt, staranje in smisel življenja, brezbrižnost, pomanjkanje empatije, šovinizem, materializem ter neuslišana želja po materinstvu. Njen načrt je, da vse te pojme dodobra preuči, prežveči in izbljuva v performans, ki bo pričal o svetu, v katerem se je trenutno znašla.

AEC v1.0.4