Napovednica

  • Čas:
    23. 10. 2018
    od 10:00 do 11:30
    Lokacija:
    Borštnikovo srečanje, Maribor

    Andreja Kopač in Maja Šorli: Skupnost emancipiranih misli in teles

    Strokovna literatura na FBS: predstavitve knjig in knjižni sejem

    Saška Rakef in Sinja Ožbolt, Rok Vevar in Snježana Premuš, Zala Dobovšek in Teja Reba, Magdalena Germek in Tanja Zgonc, Samo Oleami in Vita Osojnik, Maša Radi in Mateja Bučar, Jasmina Založnik in Nina Meško, Alja Lobnik in Bara Kolenc, Maja Šorli in Maja Delak, Andreja Kopač in Leja Jurišić

    Ko smo pred skoraj petimi leti skupaj z Majo Delak in Saško Rakef v zavodu Emanat zasnovali večletni projekt Metodologije beleženja avtoric sodobnega plesa, je bil naš prvi cilj vzpostaviti neko »skupnost« koreografinj slovenskega sodobnega plesa in določenega tipa refleksije oziroma beleženja njihovih postopkov dela; taktik, strategij, načinov, pristopov, ki bi prispevali k mnoštvu različnih diskurzov, branj ter pisav, vsebin in zapisov, ki govorijo o sodobnem plesu. Pobuda izhaja iz spoznanja, da v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji nimamo nobenih zapisov s področja metodologij in postopkov, ki so jih razvile slovenske plesne ustvarjalke. V prvi vrsti je bila zato poudarjena procesualnost dela in ne toliko metode arhiviranja in prakse dokumentiranja »produktov« oziroma predstav.
    dr. Andreja Kopač

    Zdi se namreč, da v umetnosti preredko razmišljamo, po čigavi travi hodimo in kdo je že pred nami bil tu. A čeprav lahko ustvarimo svoje poti, ne da bi sledili drugim, še vedno potrebujemo druge pred seboj. O teh usmerjenostih in legah je ta zvezek, ki beleži koreografska dela vsaj desetih ustvarjalk. Osnovni pomen te beležke je jasen: zagotoviti afirmacijo (sodobnega) plesa kot umetnosti in osvetliti razvoj, uveljavitev in refleksijo sodobnega plesa pri nas.
    dr. Maja Šorli

  • Čas:
    23. 10. 2018
    od 18:30 do 20:00
    Lokacija:
    Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

    Okrogla miza Jezik in spol

    Filozofska fakulteta in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Vas vljudno vabita na okroglo mizo »Jezik in spol«.

    Okrogla miza bo v torek, 23. oktobra, ob 18.30 v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana.

    Izhodišče razprave bo sklep Senata Filozofske fakultete o izmenični rabi moške in ženske slovnične oblike za vse spole v pravilnikih Filozofske fakultete, s sogovornicami in sogovorniki pa želimo razpravo razširiti na vprašanje, kakšne možnosti ponuja slovenski jezik za uporabo spolno občutljivega jezika in kako v slovenskem jeziku zagotavljati vključujoč jezik v različnih družbenih situacijah.

    O tem bodo razpravljali:

    prof. dr. Andreja Žele, redna profesorica na Oddelku za slovenistiko FF, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša;
    prof. dr. Monika Kalin Golob, redna profesorica za področje slovenskega jezika, dekanja Fakultete za družbene vede;
    doc. dr. Saška Štumberger, docentka na Oddelku za slovenistiko FF;
    dr. Mojca Šorli, raziskovalka na Oddelku za romanske jezike in književnosti FF, leksikografinja in prevajalka;
    prof. dr. Rastko Močnik, sociolog kulture, upokojeni profesor na Oddelku za sociologijo FF;
    prof. dr. Vojko Gorjanc, Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in redni profesor na Oddelku za prevajalstvo FF.

    Okroglo mizo bo povezovala novinarka Ksenija Horvat.

    Vljudno vabljeni!

  • Čas:
    23. 10. 2018
    od 19:00 do 21:00
    Lokacija:
    Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

    O reproduktivnih pravicah danes

    So vas na razgovoru za službo vprašali, kdaj načrtujete družino?
    Je bila ob tem kratena vaša pravica do samostojnega odločanja?

    Ob vrnitvi na delovno mesto, po končanem dopustu za nego in varstvo otroka, vas je pričakalo drugo (slabše, boljše) delovno mesto.
    Poznate svoje pravice iz naslova Zakon o delovnih razmerjih?

    Vam je vaš ginekolog znal svetovati glede kotracepcije in je imel posluh za vaše individualne želje?
    Veste, da je vaša pravica, da se o načrtovanju družine odločate sami?

    Vprašanja bodo v kontekst postavili raziskovalci in raziskovalke projekta UDESIN: Maja Korun Hočevar, Antonija Todić, Matjaž Razdrih, Lona Lalić in Jasna Dolamič Gričar.

    Pogovor moderira: Nika Kovač.

    Vabljeni.

  • Čas:
    23. 10. 2018
    od 19:00 do 22:00
    Lokacija:
    Ljubljana Pride, Dunajska cesta 10, 1000 Ljubljana

    Parada povezuje // Filmski večer: Blue is the warmest color

    Parada povezuje - Filmski večer: Blue is the warmest color

    Blue is the warmest color (Adelino življenje), priznan film o odraščanju, v katerem, v glavnih vlogah nastopata dve lezbični junakinji, je bil po vsem svetu pohvaljen zaradi svojega realističnega prikaza življenjske zgodbe. Pa vendar je bil film tarča marsikatere kritike. Po ganljivem filmu ostanite na diskusiji o LGBT filmih. Kaj naredi film LGBT film? Nastopanje in prikaz LGBT junakinj_ov? Kakšna je povezava med enim in drugim?


    Vabljene_i!


    S 'Parada povezuje' si prizadevamo povezati lokalne LGBTIQ+ mlade, aktivistke_e in vse, ki jih zanima politična plat parad ponosa in boji za človekove pravice LGBTIQ+ oseb v Sloveniji in po svetu. Zavedamo se, da je to, da se pojavimo kot LGBTIQ+ osebe na ulici, samo po sebi politično dejanje. In vemo, da to ni enostavno - zato želimo ustvarjati varen(varnejši) prostor za vse LGBTIQ+ osebe in prostor opolnomočenja.

    (Dogodek bo potekal v angleščini).

  • Čas:
    23. 10. 2018
    od 19:30 do 21:30
    Lokacija:
    Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7, Ljubljana

    Družina pod feminističnim drobnogledom – Pia Brezavšček

    Sociologi ji pravijo osnovna celica družbe in dejansko si družbo brez utemeljenosti na familializmu težko zamislimo, saj nas je večina odrasla v družinah in normativna predstava sreče in samoizpolnitve je pogosto povezana z lastnim družinskim življenjem. Ne le konservativni krogi, tudi neoliberalne opcije promovirajo družino, saj je nujna alternativa socialni državi in pomeni prihranek pri skrbstvenem delu in ekonomski varnosti. Družina pa je, paradoksalno, kljub pozivu k odpravi družine v Komunističnem manifestu, sveta celo za socialiste, saj si ne upajo drezati v temeljno vrednoto delavskega razreda. Ni pa družina najbolj pogosta oblika organizacije življenja - kakor pravita Barrett in McIntosh, kljub takemu vtisu in medijski promociji te oblike skupnostnega življenja, je bilo gospodinjstev tipa mama-oče-otrok/ci že leta 1982 v Veliki Britaniji zgolj tretjina. Najbolj natančna in glasna kritika samoumevnosti družine je morala priti s strani tistih teoretičark, ki so preučevale tlačeno pozicijo žensk v tem odnosu – s strani feminizma torej. Kritika družine je za feminizem nujna posledica njegovega detektiranja opresije »razreda žensk« (Delphy), saj se ravno v družinskem odnosu ženska podrejenost zelo natančno manifestira. Kritika družine pa je zaradi velikega odpora in sentimenta, povezanega z realnimi potrebami, ki jih izpolnjujemo v družinskih odnosih, po drugi strani ena izmed glavnih krivk za nepriljubljenost feminizma. Si zmoremo, ali vsaj želimo, po zgledu radikalnih feministk, ki so si to drznile že pred polovico stoletja, danes zamisliti, če že ne živeti nekaj, kar sta Deleuze in Guattari poimenovala anti-ojdipski odnosi?

    Pia Brezavšček je doktorska študentka filozofije in samozaposlena kulturna delavka. Ima družino.

AEC v1.0.4