- Čas:od 01. 03. 2018do 28. 05. 2018Lokacija:http://endozavest.si/2018/01/29/spletni-izziv-vlozkenamizo-2018/
Spletni izziv #vlozkenamizo
Ste se kdaj vprašali, kdaj ste nazadnje na javnem, vidnem mestu videli vložek? Ste ga sploh kdaj? Ko smo v lokalu ali na kakšnem drugem javnem mestu, se nam zdi povsem običajno, da lahko na mizo odložimo na primer papirnate robčke. Ali pa plenice, če smo z dojenčkom. Zakaj potem tako skrivamo vložke ali druge menstrualne pripomočke? Pogosto vložek na skrivaj prenesemo iz torbice v žep ali pa ga skrijemo kar pod rokav, ko gremo na stranišče. Včasih gremo tja kar s torbico, da se izognemo možnosti, da bi bil vložek za trenutek izpostavljen kakšnemu pogledu. Kot da nas je česa sram.
Razlog za takšno vedenje je v naši zgodovini, ki je menstruacijo vedno predstavljala kot nekaj nečistega, sramotnega in nekaj, kar naj ostane skrito očem in javnosti. Strinjamo se, da je del intime, vendar je sram okoli menstruacije, lahko tudi del težave: povezan je tudi z zapoznelimi in napačnimi diagnozami pri #endometrioza.
S spletnim izzivom #vlozkenamizo si že drugo leto prizadevamo k podiranju tabuja menstruacije (lanskoletne sodelujoče fotografije si lahko ogledate tukaj). Vabimo vas, da sodelujete v našem spletnem izzivu #vlozkenamizo in s tem pokažete, da ste pripravljene začeti govoriti o menstruaciji in težavah, povezanih z njo. Ko menstruacija ne bo več tabu, se bo s tem odprl prostor za dialog, ki bo omogočal, da se bo tudi endometriozo lahko prej prepoznalo in ustrezno ukrepalo, kar je glavni cilj te akcije ozaveščanja oziroma spletnega izziva.
Spletni izziv bo potekala od 1. 3. 2018 do 28. 5. 2018, na ta dan namreč obeležujemo svetovni dan menstrualne higiene, na družbenem omrežju Facebook.
Zahvaljujoč našim podpornikom, trem izžrebankam, ki bodo sodelovale v spletnem izzivu #vlozkenamizo podarjamo:
1. Paket po lastni izbiri podjetja My Secret Garden
2. Paket presenečenja podjetja Herbas
3. Paket pralnih vložkov blagovne znamke Pralni vložki Racman podjetja Viral, d. o. o.
Več o spletnem izzivu #vlozkenamizo: http://endozavest.si/2018/01/29/spletni-izziv-vlozkenamizo-2018/ - Čas:22. 05. 2018od 16:30 do 18:00Lokacija:Legebitra, Trubarjeva 76a, Ljubljana
LGBT v Rusiji: nekoč in danes
Veste, da se oktobrska revolucija sploh ni zgodila v oktobru? To je le eno izmed zanimivih zgodovinskih dejstev. Še veliko več zanimivosti je povezanih s to pomembno revolucijo, ki še danes pomeni enega največjih političnih prevratov v zgodovini.
Kdo so bili glavne_i akterke_ji, kako so delovale_i, kaj je doživljal ruski narod in kaj se je takrat dogajalo z LGBT-skupnostjo v Petrogradu? Komu je bila zvesta, je bila enotna ali razklana? To bo izhodišče za naš pogovor 22. maja, ob 16.30, v Mladinskem centru Legebitra, ki ga pripravljamo Focus, društvo za sonaraven razvoj in Legebitra.
Naš gost bo dr. Andrej Stopar, radijski urednik, komparativist in doktor zgodovine, nekdanji dopisnik RTV SLovenija iz Moskve in bo iz prve roke povedal, kaj je doživel, izkusil in opazil v Putinovi državi. Poskusil bo orisati tudi delovanje in življenje tamkajšnje LGBT-skupnosti.
Vabljene_i, da se nam pridružite in zastavite kakšno vprašanje, ki se vam bo porodilo v uvodnem delu. Želimo si jih čim več, da bomo lahko dogodek prilagodili vašemu zanimanju.
Ob tej priložnosti pa bo društvo Focus predstavilo tudi svoj projekt »Moja revolucija«, ki poteka v štirih državah in v okviru katerega imajo mladi možnost, da se udeležijo tridnevne mednarodne izmenjave. Junija lahko odpotujete v Bologno in jeseni na Dunaj.
Udeležba na dogodku je brezplačna.
Vabljene_i! - Čas:22. 05. 2018od 18:00 do 20:00Lokacija:Klub Tiffany, Masarykova cesta 24, Ljubljana
Odprtokodno programje: Ubuntu/Linux namestitvena zabava
Lezbično-feministična univerza vas vabi na »Ubuntu/Linux namestitveno zabavo«, ki bo potekala v torek, 22. maja 2018 ob 18.00, v klubu Tiffany, AKC Metelkova.
Na delavnici bomo spoznavale in na svoje računalnike namestile najnovejšo različico odprtokodnega operacijskega sistema Ubuntu (Bionic Beaver 18.04 LTS).
Več na: https://www.lezfemuniverza.org/odprtokodno-programje-ubuntu-linux-namestitvena-zabava/
Vabljene!
Prijave zbiramo na e-naslovu lezfemuniverza(afna)gmail(pika)com.
Lezbično-feministična univerza omogoča varen prostor, zato je delavnica odprta le za lezbijke, ženske in trans osebe. Dogodek podpirata Mestna občina Ljubljana in ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany). - Čas:22. 05. 2018od 20:00 do 22:00Lokacija:Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana
Stripolis | HEROINE SLOVENSKEGA STRIPA @ Kino Šiška
Ženske so bile v stripu vedno zapostavljene, pa naj gre za stripovske avtorice ali glavne junakinje. To ni bila samo slovenska posebnost, temveč je bil tak tudi trend v svetovnem stripu. Glavni junaki so bili vedno moški, ženske pa so večinoma nastopale v vlogah večnih zaročenk ali seksualnih simbolov.
Kakšne so junakinje slovenskega stripa, bomo videli v pregledu žensk od fiktivne revolucionarke Mirkice iz Magne Purge v času študentskih protestov, hipijev in svobodne ljubezni do realistične svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin iz leta 2015. Predaval bo stripar, publicist in zgodovinar stripa Iztok Sitar. - Čas:22. 05. 2018od 20:30 do 22:00Lokacija:Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7, Ljubljana
Varnejših prostori med feministično teorijo in prakso -Tea Hvala
Z izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških. Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori, prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni prostori) srečamo v anarhističnih in drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo »diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja. Kako nanjo vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s »teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA.