- Čas:od 01. 03. 2018do 28. 05. 2018Lokacija:http://endozavest.si/2018/01/29/spletni-izziv-vlozkenamizo-2018/
Spletni izziv #vlozkenamizo
Ste se kdaj vprašali, kdaj ste nazadnje na javnem, vidnem mestu videli vložek? Ste ga sploh kdaj? Ko smo v lokalu ali na kakšnem drugem javnem mestu, se nam zdi povsem običajno, da lahko na mizo odložimo na primer papirnate robčke. Ali pa plenice, če smo z dojenčkom. Zakaj potem tako skrivamo vložke ali druge menstrualne pripomočke? Pogosto vložek na skrivaj prenesemo iz torbice v žep ali pa ga skrijemo kar pod rokav, ko gremo na stranišče. Včasih gremo tja kar s torbico, da se izognemo možnosti, da bi bil vložek za trenutek izpostavljen kakšnemu pogledu. Kot da nas je česa sram.
Razlog za takšno vedenje je v naši zgodovini, ki je menstruacijo vedno predstavljala kot nekaj nečistega, sramotnega in nekaj, kar naj ostane skrito očem in javnosti. Strinjamo se, da je del intime, vendar je sram okoli menstruacije, lahko tudi del težave: povezan je tudi z zapoznelimi in napačnimi diagnozami pri #endometrioza.
S spletnim izzivom #vlozkenamizo si že drugo leto prizadevamo k podiranju tabuja menstruacije (lanskoletne sodelujoče fotografije si lahko ogledate tukaj). Vabimo vas, da sodelujete v našem spletnem izzivu #vlozkenamizo in s tem pokažete, da ste pripravljene začeti govoriti o menstruaciji in težavah, povezanih z njo. Ko menstruacija ne bo več tabu, se bo s tem odprl prostor za dialog, ki bo omogočal, da se bo tudi endometriozo lahko prej prepoznalo in ustrezno ukrepalo, kar je glavni cilj te akcije ozaveščanja oziroma spletnega izziva.
Spletni izziv bo potekala od 1. 3. 2018 do 28. 5. 2018, na ta dan namreč obeležujemo svetovni dan menstrualne higiene, na družbenem omrežju Facebook.
Zahvaljujoč našim podpornikom, trem izžrebankam, ki bodo sodelovale v spletnem izzivu #vlozkenamizo podarjamo:
1. Paket po lastni izbiri podjetja My Secret Garden
2. Paket presenečenja podjetja Herbas
3. Paket pralnih vložkov blagovne znamke Pralni vložki Racman podjetja Viral, d. o. o.
Več o spletnem izzivu #vlozkenamizo: http://endozavest.si/2018/01/29/spletni-izziv-vlozkenamizo-2018/ - Čas:od 08. 03. 2018do 19. 03. 2018Lokacija:Mestna hiša Ljubljana, osrednji atrij
Enakost spolov: kako si razdelimo delo v družini
ENAKOST SPOLOV: KAKO SI RAZDELIMO DELO V DRUŽINI,
pogledi in mnenja otrok
Osrednji atrij Mestne hiše
8. – 19. 3. 2018
V Osrednjem atriju Mestne hiše je od 8. do 19. marca 2018 na ogled razstava »Enakost spolov: Kako si razdelimo delo v družini«, na kateri otroci s svojimi likovnimi in pisnimi izdelki predstavljajo svoj pogled in mnenja o (po)razdelitvi družinskih obveznosti. Namen natečaja je bil opozoriti na še vedno prisotne stereotipe, da je ženska odgovorna za dom in otroke ter pri otrocih spodbuditi razmišljanje, da si je potrebno družinske obveznosti porazdeliti. Enakovredno partnerstvo in uravnotežena vloga žensk in moških v družinskem življenju sta namreč temelj uresničevanja enakih možnosti v širšem družbenem kontekstu.
Razstavni projekt je ena izmed aktivnosti Akcijskega načrta Enakost spolov v Mestni občini Ljubljana za obdobje od 2016 do 2018. - Čas:16. 03. 2018od 19:00 do 21:00Lokacija:MC C.M.A.K. Cerkno, Bevkova ulica 11, Cerkno
Pogovor 'Kdo se boji umetnic?'
6. Festival Deuje babe
KDO SE BOJI UMETNIC?
Pogovor ob napadih na umetniški deli Simone Semenič in Maje Smrekar
Dramatičarka, dramaturginja, performerka in režiserka Simona Semenič ter intermedijska umetnica Maja Smrekar spadata med letošnje nagrajenke in nagrajence Prešernovega sklada. Simono Semenič so nagradili za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, Majo Smrekar pa za delo K-9_topologija.
Ob podelitvi nagrad se je nanju usul plaz sovražnih komentarjev, ki so se še stopnjevali po hujskaški objavi Janeza Janše. Ta je na kulturni praznik na svoji Facebook strani objavil kolaž fotografij, ki njuno delo jemlje iz konteksta, in ga pospremil z izrazjem, značilnim za nacistično propagando: ta govori o »izrojenosti« in »parazitih«.
Na sovražnost so se odzvala številna združenja umetnic in umetnikov: Društvo Asociacija, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih pisateljev, Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev in drugi.
Organizacijska ekipa Festivala Deuje babe se sprašuje, ali so bili napadi tako silna tudi zato, ker sta umetnici v svojem delu izpostavili svoje – žensko – telo na način, ki ne ustreza »državotvornim« predstavam o ženskah, materinstvu in umetnosti. Kako je mogoče interpretirati njuni deli brez hujskaštva, v kontekstu umetnosti?
Deuje babe vas vabimo na javni pogovor, na katerem bomo skušali in skušale podati nekaj odgovorov na ti vprašanji.
Pogovor moderirata Simon Hudolin-Salči in Tea Hvala.
Vabljene, vabljeni!