- Čas:od 21. 09. 2017do 14. 01. 2018Lokacija:Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Kolumbova hči Alma M. Karlin
»Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
Alma M. Karlin
Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin. Razstavo pripravljamo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo bodo prvič predstavljeni tako kompleksno, celovito in inovativno.
Alma M. Karlin (1889–1950, Celje) je v letih 1919–27 sama prepotovala svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in nepogrešljiv, danes legendaren pisalni stroj – eriko.
V središče razstave bo postavljena Almina pot okrog sveta ter kronološko predstavljena življenje in delo. Na ogled bodo predmeti iz njene osebne in drugih zbirk, nekateri doslej niso bili predstavljeni širši javnosti: med njimi bo tudi skrivnostni kipec Li Tieguaija, ki mu je pripisovala nadnaravne moči, japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, izjemno bogata zbirka razglednic, fotografije, osebni predmeti in pohištvo. Na ogled bo izjemen in redek portret Alme M. Karlin, ki ga je ustvaril Božidar Jakac, ko sta se spoznala v partizanih.
Gradivo oziroma Almino zapuščino, ki jo bomo predstavili, poleg Pokrajinskega muzeja Celje hranijo tudi nekatere druge institucije in zasebni lastniki. Razstavo bodo obogatile video projekcije izjemno zanimivih in dragocenih pričevanj ljudi, ki so Almo tudi osebno poznali.
Novinar New York Timesa je leta 1933, ob izidu Almine popotne trilogije, zapisal, da »je kot prva ženska svet tako prepotovala«. V resnici ga tako – potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom – pred Almo tudi ni prepotoval nihče. Z razstavo jo bomo končno oziroma ponovno umestili na »svetovni zemljevid« največjih popotnikov vseh časov.
Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec
Oblikovanje: Takkolektiv
Koprodukcija: Cankarjev dom, Pokrajinski muzej Celje
Razstavo bodo dopolnili tudi bogat spremljevalni program, delavnice za otroke in mladostnike.
Več na https://www.facebook.com/events/1912691175637418/?acontext=%7B%22action_history%22%3A%22[%7B%5C%22surface%5C%22%3A%5C%22messaging%5C%22%2C%5C%22mechanism%5C%22%3A%5C%22attachment%5C%22%2C%5C%22extra_data%5C%22%3A%7B%7D%7D]%22%7D - Čas:od 06. 10. 2017do 02. 11. 2017Lokacija:Galerija Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana
MŽ: O splavu
O SPLAVU
LAIA ABRIL
Španija / 2016
Razstava
Pod “naravnimi” okoliščinami bi ženska zanosila približno petnajstkrat v svojem življenju, kar bi pomenilo, da bi prišlo do približno deset porodov. Sedem od teh otrok bi preživelo otroštvo. Skozi stoletja so ljudje iskali načine, kako bi se izognili, zamaknili ali prekinili nosečnost.
Čeprav je dandanes varen in učinkovit splav mogoč, 47.000 žensk še vedno vsako leto umre zaradi neuspelega posega. Na milijone žensk, nepripravljenih donositi, ne glede na narodnost ali veroizpoved, je prikrajšanih za tehnologije splava, bodisi zakonsko bodisi na način družbene prisile. Številne med njimi so mladoletne in žrtve posilstev, njihova nosečnost zaradi različnih okoliščin ni zaželena ali ni izvedljiva ali pa je ogroženo njihovo zdravje.
O splavu dokumentira in pojmuje nevarnosti in škodo, ki jih ženskam povzroča manko legalnega, varnega in prostega dostopa do splava ter poudari kontinuirano erozijo reproduktivnih pravic žensk. Ko spleta svojo mrežo vprašanj okoli etike in morale, Abril tudi ustvarja niz vizualnih in tekstovnih manifestacij družbenih sprožilcev, stigem in tabujev okli splava, ki so bili do sedaj nevidni.
O splavu je prvo poglavje umetničinega trajajočega projekta Zgodovina mizoginije, vizualne raziskave, ki se je avtorica loti skozi primerjavo zgodovinskega in sodobnega. Delo je bilo prvič predstavljeno na festivalu Les Rencontres d' Arles 2016.
Razstava v Ljubljani prikazuje fragment celotnega dela in se usmerja na dve temi: zgodovino kontracepcije in ilegalne zgodbe.
Veččutno vodenje, prilagojeno tudi za slepe in slabovidne:
ponedeljek, 16. 10., ob 18.30;
četrtek, 19. 10., ob 17.00;
ponedeljek, 23. 10., ob 18.30;
torek, 24. 10., ob 17.00.
Zaradi omejenega števila so prijave obvezne: so-delujem@guest.arnes.si.
// v slovenščini //
Prost vstop.
Organizacija: Mesto žensk. V sodelovanju z Galerijo Kresija.
Izvedba vodenja: Ustvarjalna Pisarna SOdelujem. - Čas:od 06. 10. 2017do 14. 10. 2017Lokacija:spletna stran Mesta žensk
MŽ: Rezidenca & Refleksija
REZIDENCA & REFLEKSIJA
EMMA MØLLER MARY OSBORN
Danska - Združeno kraljestvo - Slovenija
Rezidenca in refleksija
Producentki in kuratorki Emma Møller in Mary Osborne bosta na rezidenci razvijali novo mednarodno kuratorsko sodelovanje. Njun projekt se v svojem osrčju sprašuje, kako okrepiti mednarodno sodelovanje v umetnosti – kot dejanje aktivizma – z namenom razširitve kulturnega razumevanja. Zanima ju ustvarjanje platform, v okviru katerih bodo radikalni in alternativni glasovi slišani, preizpraševanje struktur, ki zatirajo telesa, in ustvarjanje prostora za kritično empatijo skozi uprizarjanje. Povezali se bosta z organizacijami iz južno-vzhodne Evrope in s slovenskimi umetnicami, ter razvijali svoj novi projekt Telesa onkraj meja, ki bo novembra letos predstavljen v Köbenhavnu.
Rezidenca Mesta žensk je priložnost za raziskovanje tistih uprizoritvenih praks, ki izrecno naslavljajo politiko telesa in spola. Izsledki njune raziskave in refleksije na festivalski program bodo objavljeni na spletni strani Mesta žensk.
Projekt in rezidenco podpirajo in omogočajo Mesto žensk, Angleški umetniški svet, Umetniški mednarodni razvojni fond britanskega sveta in Danska umetniška fundacija. - Čas:od 07. 10. 2017do 08. 10. 2017Lokacija:Stara mestna elektrarna
MŽ: “Odpreti ventile občutij” - Francis Bacon
“ODPRETI VENTILE OBČUTIJ” - FRANCIS BACON
OONA DOHERTY
Delavnica
Doherty: Pesem za Lov na upanje
Za zgodovine šoka
Sem meso sem meso
Sončna svetloba sije na mladostno meso visoko se odbija. Armadaus. Avdio. Jaguar. Sedež.
Vlažen čudovit ritem močno tolče Testosteron in Kortizol napajata režeča se usta
Oblečene punce prav zares padejo Nočni zrak resnično kriči Moška hrbtenica tvoja hrbtenica Razliva tolmune spomina
Poskrbi, da bo gorela v redu je v redu je
Znotraj izbojevan sovražnik
Roza meso pleši naprej
Kadilčev prsni koš
Fantovska korajžna energija
Za srce
s srcem
Povej mi, sin
Klas se začne z ogrevanjem, podobnim jogi, s katerim bomo uporabile_i telo in pljuča, da bi se sprostile_i in odprle_i um. Sledila bo vodena improvizacija, delo s podobami iz Dohertyjeve pesmi Lov na upanje. Nato bomo razvile_i posamezne male izraze. Delale_i bomo z naslednjimi podobami: beton, beli pav, magma, med manuka, droge, Jaxson Pollock, Francis Bacon, Carravagio, napake očeta in bele slave, Vstajenje v Lazarja.
Naslednji dan bomo razvijale_i scenarij, govor in značaj. Poglobile_i se bomo v tehniko jecljanja in se preizkusile_i v zborovskem petju. Navdih za delavnico sta deli Lov na upanje in Vstajenje v Lazarja, ki se ukvarjata z evropskimi stereotipi mladosti, moškosti, revščine, eskapizma, junaškosti in ranljivosti. Prizadevale_i si bomo doseči znane predele naših teles in postati bolj vpletene_i v živčni sistem.
-zbledeti v belo-
Večkrat nagrajena koreografinja in plesalka Oona Doherty ima bogate mentorske izkušnje.
Zaradi omejenega števila udeleženk_cev je prijava s kratko predstavitvijo obvezna. Prijave na production@cityofwomen.org do 1. 10. Izbrane udeleženke_ce obvestimo do 3. 10.
Urnik:
sobota, 7. oktober: 10.00 - 11.30
nedelja, 8. oktober: 10.00 - 11.30
// v angleščini //
Cena delavnice je 20 € (10 € na dan).
V okviru projekta Uprizarjati spol - ples razlik.
Organizacija: Mesto žensk. V sodelovanju z Emanat in Bunker. - Čas:07. 10. 2017od 11:00 do 12:30Lokacija:Ballasijev inštitut, Barvarska steza 8, Ljubljana
MŽ: Brunch z umetnico Eszter Salamon
BRUNCH Z UMETNICO ESZTER SALAMON
ESZTER SALAMON
Pogovor
Sproščen pogovor med umetnico Eszter Salamon, ki na letošnjem festivalu predstavlja svoje najnovejše delo Muzej Valeske Gert, in umetniško vodjo festivala Tejo Reba bo posvečen nevidnim zgodovinam in efemernim praksam.
// v angleščini //
Vstop prost.
Organizacija: Mesto žensk in Ballasijev inštitut. - Čas:07. 10. 2017od 17:00 do 18:30Lokacija:Kinodvor
MŽ: Malo pristanišče
MALO PRISTANIŠČE
IVETA GRÓFOVÁ
Slovaška/Češka/Madžarska / 2017 / 90'
Film, 10+
Desetletna Jarka je navajena skrbeti zase. Njena babica je bolna, premlada mamica pa veliko zdoma. V istem bloku kot Jarka živi tudi osemletni Kristjan, ki prihaja iz dobro situirane družine in ga starši pretirano ščitijo, v šoli pa doživlja nasilje. Njegov brezskrbni čas je čas videoigric. Nekega dne Jarka ponudi zatočišče pozabljenima dojenčkoma na železniški postaji. S Kristjanom v zapuščeni babičini lopi s čudovitim vrtom prevzameta vlogo staršev in z malima dvojčkoma ustvarita popolnoma nov svet. Svet, v katerem otroka prevzameta odgovornost in ljubeče poskrbita za bližnje. Film je posnet po istoimenski knjigi Monike Kompaníkové, ki je postala slovaška knjiga leta 2010. Doživela je že vrsto prevodov in scenarističnih priredb za gledališče in film.
Avtorica je o filmu Malo pristanišče povedala: »Najpomembnejše je bilo najti res nadarjeno deklico, saj je ta vloga zahtevala psihološko bolj poglobljeno igro, obenem pa sem iskala deklico z nekakšno iskrico, temperamentom, da bi bil Jarkin lik zanimiv za občinstvo. In vse to sem našla pri Vanessi. Najteže je bilo otroka motivirati, da sta si želela snemati film in da sta pri tem uživala. Ko jima je nekaj postalo rutinsko, se ni bilo prav lahko domisliti, kako bi učinkovito nadaljevali. Seveda je bil velik izziv doseči, da sta otroška lika prepričljiva. Veliko smo tvegali, saj je glavna junakinja v skoraj vsakem kadru in mora nositi ves film. Vemo pa tudi, da se odraslo občinstvo težje poistoveti z otrokom v glavni vlogi.«
Festivali, nagrade: Berlinale – nagrada v sekciji Generation za najboljši film; Zlin – nagrada za najboljšo dekliško glavno vlogo.
Projekcija poteka v okviru posebnega filmskega programa ob priložnosti madžarskega predsedovanja Višegrajski skupini 2017/2018 (V4 CONNECTS).
// v slovaščini s slovenskimi in angleškimi podnapisi //
Vstopnice: 4,50 €
(6 € za oba filma: Malo pristanišče in Poletje 1993)
Režiserka: Iveta Grófová
Scenarij: Iveta Grófová, Marek Leščák
Fotografija: Denisa Buranová
Montaža: Anton Fabian, Tono Fabian
Igrajo: Vanessa Szamuhelová, Matúš Bačišin, Katarína Kamencová, Johanna Tesařová
Glasba: Matej Hlaváč
Producentki: Iveta Grófová, Katarína Krnáčová.
Organizacija: Kinodvor. V sodelovanju z Mestom žensk.
S podporo Veleposlaništev Češke republike, Madžarske, Poljske in Slovaške republike. - Čas:07. 10. 2017od 20:00 do 22:00Lokacija:+MSUM, Maistrova 3, Ljubljana
MŽ: Muzej Valeske Gert
MUZEJ VALESKE GERT
ESZTER SALAMON BOGLÁRKA BÖRCSÖK
Madžarska/Francija/Nemčija / 2017 / 120'
Performans
Muzej Valeske Gert deluje skozi zbir uprizoritvenih dejanj, povezanih z življenjem in delom nemške umetnice Valeske Gert. Ob ponovnem razmisleku o pojmih spomina in arhiva ta utelešeni muzej, sočutno do lastnega migrantskega življenja Valeske Gert, uporablja vso arhitekturo gostujočega muzeja. Da bi porazilo slepe pege zgodovinske zavesti, to delo ne pričara le izgube spomina; poganja ga tudi želja spodbuditi in okrepiti odnose med preteklostjo in sedanjostjo, s čimer vabi gledalke_ce k doživetju zgodovinskosti, ki je drugačna od kanonične zgodovine umetnosti. Slednje narekuje ponovno aktivacijo določenih energij iz preteklosti v sedanjost in vodenje gledalk_cev skozi empirično-arhivarski podvig.
Pri Muzeju Valeske Gert avtobiografija nadomesti diskurz zgodovine umetnosti, medtem ko domišljija zapolni vrzeli, ki jih je ustvarila odsotnost oz. manko zgodovinskih dokumentov. Delo domišljije izkoplje arheološko najdišče, ki si ustvari nov privid neizsledljivega, ter tako omogoči vznik prakse spekulativnega ustvarjanja zgodovine in pojavnosti novega ozemlja prijateljstva in intimnosti.
Delo Valeske Gert ostaja enkratno in ohranja pomembnost, a le če Valeska Gert ostaja lik umetniškega odpora. Valeska Gert je bila avantgardna osebnost, ki je svoj hrbet modernemu plesu obrnila že v času njegovih začetkov. V zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja je razvila uprizoritveno prakso, ki je združevala gledališče, ples, film, poezijo in petje – mešanico izrazov, podobnih berlinski kabaretni sceni tistega časa. Ustvarila je radikalno performativno umetnost, s katero je eksperimentirala z družbenim spolom, raso, narodno identiteto in estetiko. V nasprotju z drugimi slavnimi umetniškimi osebnostmi svojega časa se ni skrivala za umetniško hegemonijo, ki je služila nacistični Nemčiji.
Kljub umetniški neustrašnosti, provokativni in anarhistični performativni intenzivnosti je bila pomembnost vloge Valeske Gert v umetnosti, plesu in uprizoritveni zgodovini dolgo nepriznana. Zaradi ljubezni do burleske in groteske, naklonjenosti marginalnemu in ustvarjanja novih reprezentacij telesa, ki je v nasprotju z buržoazno estetiko, je ena največjih umetnic svojega časa. Brez njenega radikalno eksperimentalnega prizadevanja namreč celoten razpon umetniške produkcije 20. stoletja ne bi obstajal.
// v angleščini //
Vstopnice: 7 € / 5 € performans