- Čas:od 21. 09. 2017do 14. 01. 2018Lokacija:Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Kolumbova hči Alma M. Karlin
»Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
Alma M. Karlin
Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin. Razstavo pripravljamo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo bodo prvič predstavljeni tako kompleksno, celovito in inovativno.
Alma M. Karlin (1889–1950, Celje) je v letih 1919–27 sama prepotovala svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in nepogrešljiv, danes legendaren pisalni stroj – eriko.
V središče razstave bo postavljena Almina pot okrog sveta ter kronološko predstavljena življenje in delo. Na ogled bodo predmeti iz njene osebne in drugih zbirk, nekateri doslej niso bili predstavljeni širši javnosti: med njimi bo tudi skrivnostni kipec Li Tieguaija, ki mu je pripisovala nadnaravne moči, japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, izjemno bogata zbirka razglednic, fotografije, osebni predmeti in pohištvo. Na ogled bo izjemen in redek portret Alme M. Karlin, ki ga je ustvaril Božidar Jakac, ko sta se spoznala v partizanih.
Gradivo oziroma Almino zapuščino, ki jo bomo predstavili, poleg Pokrajinskega muzeja Celje hranijo tudi nekatere druge institucije in zasebni lastniki. Razstavo bodo obogatile video projekcije izjemno zanimivih in dragocenih pričevanj ljudi, ki so Almo tudi osebno poznali.
Novinar New York Timesa je leta 1933, ob izidu Almine popotne trilogije, zapisal, da »je kot prva ženska svet tako prepotovala«. V resnici ga tako – potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom – pred Almo tudi ni prepotoval nihče. Z razstavo jo bomo končno oziroma ponovno umestili na »svetovni zemljevid« največjih popotnikov vseh časov.
Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec
Oblikovanje: Takkolektiv
Koprodukcija: Cankarjev dom, Pokrajinski muzej Celje
Razstavo bodo dopolnili tudi bogat spremljevalni program, delavnice za otroke in mladostnike.
Več na https://www.facebook.com/events/1912691175637418/?acontext=%7B%22action_history%22%3A%22[%7B%5C%22surface%5C%22%3A%5C%22messaging%5C%22%2C%5C%22mechanism%5C%22%3A%5C%22attachment%5C%22%2C%5C%22extra_data%5C%22%3A%7B%7D%7D]%22%7D - Čas:od 06. 10. 2017do 02. 11. 2017Lokacija:Galerija Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana
MŽ: O splavu
O SPLAVU
LAIA ABRIL
Španija / 2016
Razstava
Pod “naravnimi” okoliščinami bi ženska zanosila približno petnajstkrat v svojem življenju, kar bi pomenilo, da bi prišlo do približno deset porodov. Sedem od teh otrok bi preživelo otroštvo. Skozi stoletja so ljudje iskali načine, kako bi se izognili, zamaknili ali prekinili nosečnost.
Čeprav je dandanes varen in učinkovit splav mogoč, 47.000 žensk še vedno vsako leto umre zaradi neuspelega posega. Na milijone žensk, nepripravljenih donositi, ne glede na narodnost ali veroizpoved, je prikrajšanih za tehnologije splava, bodisi zakonsko bodisi na način družbene prisile. Številne med njimi so mladoletne in žrtve posilstev, njihova nosečnost zaradi različnih okoliščin ni zaželena ali ni izvedljiva ali pa je ogroženo njihovo zdravje.
O splavu dokumentira in pojmuje nevarnosti in škodo, ki jih ženskam povzroča manko legalnega, varnega in prostega dostopa do splava ter poudari kontinuirano erozijo reproduktivnih pravic žensk. Ko spleta svojo mrežo vprašanj okoli etike in morale, Abril tudi ustvarja niz vizualnih in tekstovnih manifestacij družbenih sprožilcev, stigem in tabujev okli splava, ki so bili do sedaj nevidni.
O splavu je prvo poglavje umetničinega trajajočega projekta Zgodovina mizoginije, vizualne raziskave, ki se je avtorica loti skozi primerjavo zgodovinskega in sodobnega. Delo je bilo prvič predstavljeno na festivalu Les Rencontres d' Arles 2016.
Razstava v Ljubljani prikazuje fragment celotnega dela in se usmerja na dve temi: zgodovino kontracepcije in ilegalne zgodbe.
Veččutno vodenje, prilagojeno tudi za slepe in slabovidne:
ponedeljek, 16. 10., ob 18.30;
četrtek, 19. 10., ob 17.00;
ponedeljek, 23. 10., ob 18.30;
torek, 24. 10., ob 17.00.
Zaradi omejenega števila so prijave obvezne: so-delujem@guest.arnes.si.
// v slovenščini //
Prost vstop.
Organizacija: Mesto žensk. V sodelovanju z Galerijo Kresija.
Izvedba vodenja: Ustvarjalna Pisarna SOdelujem. - Čas:od 12. 10. 2017do 10. 11. 2017Lokacija:Galerija ŠKUC
MŽ: Liminalni agenti
LIMINALNI AGENTI
ŠPELA PETRIČ MIHA TURŠIČ TJAŠA POGAČAR
Slovenija
Razstava
Razstava predstavlja projekte, ki kombinirajo umetniške in znanstvene postopke in pristope za izgradnjo alternativnih modelov relacij z nečloveškimi drugimi – najsibo rastlinskimi, živalskimi ali tehnološkimi – relacij, ki ne bi temeljile na privilegiranju človeškega. Taka neantropocentrična perspektiva odpira prostor za nove koncepcije in konfiguracije življenja in prihodnosti ter predstavlja izziv tudi za sodobno umetnost, saj terja prevpraševanje njene humanistične podlage.
Kuratorka: Tjaša Pogačar
Predstavljeni projekti:
Voyager / 140 AU, Špela Petrič in Miha Turšič
Naval Gazing, Špela Petrič
Skotopoeza, Špela Petrič
Fitateratologija, Špela Petrič
becoming.a(thing), Špela Petrič in Miha Turšič
Razstavni dogodki:
14. oktober, 17.00-20.00: becoming.a(thing), participativni semiotični laboratorij
19., 26. oktober, 18.00: vodstva po razstavi s kuratorico
Vstop prost. - Čas:19. 10. 2017od 16:00 do 17:30Lokacija:FDV, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana, predavalnica 6
Gender Policy Models, Prostitution and the Politics of Knowledge
VABILO NA PREDAVANJE
Dr. Carol Harrington
Gender Policy Models, Prostitution and the Politics of Knowledge
Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana
Četrtek, 19. oktobra ob 16. uri v predavalnici 6
Nova Zelandija in Švedska obe razglašata inovativne pristope v oblikovanju politik s področja prostitucije: dekriminalizacija na Novi Zelandiji in kriminalizacija strank, ne pa tudi seksualnih delavk in delavcev na Švedskem. Predavanje bo preučilo kontraste v védenju, na katerem se utemeljujejo omenjene različne politike. Predstavilo bo analizo, kako te politike zrcalijo širše normiranje ustreznosti spolnega in seksualnega vedenja v skladu z OECD (Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj), s posebnim poudarkom na razumevanju, zakaj je t. i. »švedski model« v Evropi politično tako privlačen. Izpostavljeni bodo tudi učinki, ki jih imajo različne politike na spolne norme in na življenje seksualnih delavk in delavcev.
O predavateljici:
Carol Harrington je predavateljica na School of Social and Cultural Studies, Victoria University v Wellingtonu na Novi Zelandiji. V letih 1998˗2007 je predavala na CEU, na katedri za politične vede. Ukvarja se z raziskovanjem politik nasilja nad ženskami, seksualnega nasilja in seksualnega dela. Predava sociologijo nasilja, seksualnosti in režimov države blaginje v primerjalni perspektivi. Poleg knjige Politicization of Sexual Violence from Abolitionism to Peacekeeping (Ashgate 2010) je objavila članke o politiki boja proti trgovanju z ljudmi za namene seksualnega izkoriščanja v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, o vlogi védenja s področja spola v okviru mirovnih operacij ter o politikah seksualnega dela v Vzhodnem Timorju, Veliki Britaniji, na Švedskem in Novi Zelandiji.
Predavanje, ki poteka v okviru predmeta Sociologija spolnosti na magistrskem programu Sociologija na Fakulteti za družbene vede, je organizirano v sodelovanju z Mirovnim inštitutom.