- Čas:od 21. 09. 2017do 14. 01. 2018Lokacija:Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Kolumbova hči Alma M. Karlin
»Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
Alma M. Karlin
Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin. Razstavo pripravljamo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo bodo prvič predstavljeni tako kompleksno, celovito in inovativno.
Alma M. Karlin (1889–1950, Celje) je v letih 1919–27 sama prepotovala svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in nepogrešljiv, danes legendaren pisalni stroj – eriko.
V središče razstave bo postavljena Almina pot okrog sveta ter kronološko predstavljena življenje in delo. Na ogled bodo predmeti iz njene osebne in drugih zbirk, nekateri doslej niso bili predstavljeni širši javnosti: med njimi bo tudi skrivnostni kipec Li Tieguaija, ki mu je pripisovala nadnaravne moči, japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, izjemno bogata zbirka razglednic, fotografije, osebni predmeti in pohištvo. Na ogled bo izjemen in redek portret Alme M. Karlin, ki ga je ustvaril Božidar Jakac, ko sta se spoznala v partizanih.
Gradivo oziroma Almino zapuščino, ki jo bomo predstavili, poleg Pokrajinskega muzeja Celje hranijo tudi nekatere druge institucije in zasebni lastniki. Razstavo bodo obogatile video projekcije izjemno zanimivih in dragocenih pričevanj ljudi, ki so Almo tudi osebno poznali.
Novinar New York Timesa je leta 1933, ob izidu Almine popotne trilogije, zapisal, da »je kot prva ženska svet tako prepotovala«. V resnici ga tako – potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom – pred Almo tudi ni prepotoval nihče. Z razstavo jo bomo končno oziroma ponovno umestili na »svetovni zemljevid« največjih popotnikov vseh časov.
Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec
Oblikovanje: Takkolektiv
Koprodukcija: Cankarjev dom, Pokrajinski muzej Celje
Razstavo bodo dopolnili tudi bogat spremljevalni program, delavnice za otroke in mladostnike.
Več na https://www.facebook.com/events/1912691175637418/?acontext=%7B%22action_history%22%3A%22[%7B%5C%22surface%5C%22%3A%5C%22messaging%5C%22%2C%5C%22mechanism%5C%22%3A%5C%22attachment%5C%22%2C%5C%22extra_data%5C%22%3A%7B%7D%7D]%22%7D - Čas:od 06. 10. 2017do 02. 11. 2017Lokacija:Galerija Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana
MŽ: O splavu
O SPLAVU
LAIA ABRIL
Španija / 2016
Razstava
Pod “naravnimi” okoliščinami bi ženska zanosila približno petnajstkrat v svojem življenju, kar bi pomenilo, da bi prišlo do približno deset porodov. Sedem od teh otrok bi preživelo otroštvo. Skozi stoletja so ljudje iskali načine, kako bi se izognili, zamaknili ali prekinili nosečnost.
Čeprav je dandanes varen in učinkovit splav mogoč, 47.000 žensk še vedno vsako leto umre zaradi neuspelega posega. Na milijone žensk, nepripravljenih donositi, ne glede na narodnost ali veroizpoved, je prikrajšanih za tehnologije splava, bodisi zakonsko bodisi na način družbene prisile. Številne med njimi so mladoletne in žrtve posilstev, njihova nosečnost zaradi različnih okoliščin ni zaželena ali ni izvedljiva ali pa je ogroženo njihovo zdravje.
O splavu dokumentira in pojmuje nevarnosti in škodo, ki jih ženskam povzroča manko legalnega, varnega in prostega dostopa do splava ter poudari kontinuirano erozijo reproduktivnih pravic žensk. Ko spleta svojo mrežo vprašanj okoli etike in morale, Abril tudi ustvarja niz vizualnih in tekstovnih manifestacij družbenih sprožilcev, stigem in tabujev okli splava, ki so bili do sedaj nevidni.
O splavu je prvo poglavje umetničinega trajajočega projekta Zgodovina mizoginije, vizualne raziskave, ki se je avtorica loti skozi primerjavo zgodovinskega in sodobnega. Delo je bilo prvič predstavljeno na festivalu Les Rencontres d' Arles 2016.
Razstava v Ljubljani prikazuje fragment celotnega dela in se usmerja na dve temi: zgodovino kontracepcije in ilegalne zgodbe.
Veččutno vodenje, prilagojeno tudi za slepe in slabovidne:
ponedeljek, 16. 10., ob 18.30;
četrtek, 19. 10., ob 17.00;
ponedeljek, 23. 10., ob 18.30;
torek, 24. 10., ob 17.00.
Zaradi omejenega števila so prijave obvezne: so-delujem@guest.arnes.si.
// v slovenščini //
Prost vstop.
Organizacija: Mesto žensk. V sodelovanju z Galerijo Kresija.
Izvedba vodenja: Ustvarjalna Pisarna SOdelujem. - Čas:od 06. 10. 2017do 14. 10. 2017Lokacija:spletna stran Mesta žensk
MŽ: Rezidenca & Refleksija
REZIDENCA & REFLEKSIJA
EMMA MØLLER MARY OSBORN
Danska - Združeno kraljestvo - Slovenija
Rezidenca in refleksija
Producentki in kuratorki Emma Møller in Mary Osborne bosta na rezidenci razvijali novo mednarodno kuratorsko sodelovanje. Njun projekt se v svojem osrčju sprašuje, kako okrepiti mednarodno sodelovanje v umetnosti – kot dejanje aktivizma – z namenom razširitve kulturnega razumevanja. Zanima ju ustvarjanje platform, v okviru katerih bodo radikalni in alternativni glasovi slišani, preizpraševanje struktur, ki zatirajo telesa, in ustvarjanje prostora za kritično empatijo skozi uprizarjanje. Povezali se bosta z organizacijami iz južno-vzhodne Evrope in s slovenskimi umetnicami, ter razvijali svoj novi projekt Telesa onkraj meja, ki bo novembra letos predstavljen v Köbenhavnu.
Rezidenca Mesta žensk je priložnost za raziskovanje tistih uprizoritvenih praks, ki izrecno naslavljajo politiko telesa in spola. Izsledki njune raziskave in refleksije na festivalski program bodo objavljeni na spletni strani Mesta žensk.
Projekt in rezidenco podpirajo in omogočajo Mesto žensk, Angleški umetniški svet, Umetniški mednarodni razvojni fond britanskega sveta in Danska umetniška fundacija. - Čas:od 08. 10. 2017do 15. 10. 2017Lokacija:Galerija Alkatraz, Metelkova mesto
MŽ: Kurbazaspermo
KURBAZASPERMO
ANNA LINDER JASMINA ŠEPETAVC
Švedska / 2016
Filmska instalacija
Eksperimentalni film o nezaželenem življenju brez otrok v svetu, kjer normativno heteroseksualni odnosi narekujejo, kdo in na kakšen način lahko postane starš. Ko gre za reprodukcijo, nas naša neusmiljena telesa skrčijo zgolj na določen biološki spol ali dani družbeni spol. A hrepenenje po otrocih ni omejeno na naša telesa, kajti zmožnost nosečnosti je mogoče podariti, deliti in se je lotiti skupaj.
Avtorica o projektu: »V temi se je mogoče osredotočiti na naša telesa in telesne dele, poleg tega pa tema tudi nudi potrebno intimnost za film. Golota brez ekshibicionizma. Telesa brez prilaščanja. Telesni deli, ki pripadajo velikemu družinskem telesu namesto posameznicam_kom. Zamisel o snemanju ohlapnih telesnih delov, ki so neskladni, nepovezani in prepleteni, se je zdela pomembna za film. Pomembna za nas. Pomembna za pojem družine. Veliko nas je, ki na različne načine pripadamo. Že zelo zgodaj sem vedela, da bo film zelo temen, z neskladno in premikajočo se svetlobo, in da bo posnet v tehniki super 8. Te tri različne začetne točke so tvorile osnovo filmskega projekta v letu 2011.«
Na otvoritvi filmske instalacije se bo z Anno Linder pogovarjala Jasmina Šepetavc.
// v angleščini //
Vstop prost.
V okviru projekta Uprizarjati spol - ples razlik.
Kurbazaspermo je del raziskovalnega projekta Kvir gibljive slike na Akademiji Valand. - Čas:od 12. 10. 2017do 10. 11. 2017Lokacija:Galerija ŠKUC
MŽ: Liminalni agenti
LIMINALNI AGENTI
ŠPELA PETRIČ MIHA TURŠIČ TJAŠA POGAČAR
Slovenija
Razstava
Razstava predstavlja projekte, ki kombinirajo umetniške in znanstvene postopke in pristope za izgradnjo alternativnih modelov relacij z nečloveškimi drugimi – najsibo rastlinskimi, živalskimi ali tehnološkimi – relacij, ki ne bi temeljile na privilegiranju človeškega. Taka neantropocentrična perspektiva odpira prostor za nove koncepcije in konfiguracije življenja in prihodnosti ter predstavlja izziv tudi za sodobno umetnost, saj terja prevpraševanje njene humanistične podlage.
Kuratorka: Tjaša Pogačar
Predstavljeni projekti:
Voyager / 140 AU, Špela Petrič in Miha Turšič
Naval Gazing, Špela Petrič
Skotopoeza, Špela Petrič
Fitateratologija, Špela Petrič
becoming.a(thing), Špela Petrič in Miha Turšič
Razstavni dogodki:
14. oktober, 17.00-20.00: becoming.a(thing), participativni semiotični laboratorij
19., 26. oktober, 18.00: vodstva po razstavi s kuratorico
Vstop prost. - Čas:od 13. 10. 2017do 15. 10. 2017Lokacija:Ljubljana
Trening zagovorništva
Trening zagovorništva organizira Društvo Parada ponosa od petka 13. do nedelje 15. oktobra 2017 v Ljubljani. Namenjen je vsem mladim LGBTIQ+ osebam starim do 30 let.
Trening je del projekta strukturiranega dialoga, zato ste še posebej vabljene_i vse_i, ki ste odgovarjali na anketo o mladih LGBTIQ+ osebah v Sloveniji, ki jo društvo izvaja od konca februarja 2017 ter vse_i, ki ste se udeležile_i posveta z odločevalkami_ci v juniju 2017.
Med treningom bo poskrbljeno za prehrano, za vse ki pa potrebujete v Ljubljani prenočišče, pa bomo uredili tudi sobe v hostlih. Prav tako se vam povrnejo potni stroški. Udeležba je brezplačna.
Trening vam ponuja sledeče:
- spoznavanje dobrih praks zagovorništva drugih nevladnih organizacij, ki se borijo za pravice marginaliziranih in manjšinjskih skupin
- usvajanje veščin zagovorništva (javno nastopanje, argumentacija, pogajanje...)
- spoznavanje z in priprava na zagovorništvo potreb in zahtev mladih LGBTIQ+ oseb v Sloveniji znotraj mladinskega sektorja
Prijava: https://docs.google.com/forms/d/1bTjrPc0ypEspzYtkOvDW1j0ucU3NRACKvjcs3MumZWs/viewform?ts=5999af7d&edit_requested=true - 14. 10. 2017Lokacija:Klub Gromka - AKC Metelkova mesto
MŽ: Nora zabava ob zaključku festivala
NORA ZABAVA OB ZAKLJUČKU FESTIVALA
Po burleskinem performansu Tatovi podob predstavljajo: Matilda Buns in njene žemljice sledi nora zabava ob zaključku 23. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk!
Za plesno glasbo bo poskrbljeno - več info kmalu!
Vstopnice: 2 €
Ura: 23:55 - Čas:14. 10. 2017od 10:00 do 16:00Lokacija:Stara mestna elektrarna - SIndikalna dvorana
MŽ: Arhiv kot proces. Kako arhivirati sodobne scenske umetnosti in jih ohranjati živim?
ARHIV KOT PROCES. KAKO ARHIVIRATI SODOBNE SCENSKE UMETNOSTI IN JIH OHRANJATI ŽIVIM?
ANA ČIGON BETTINA E. KNAUP IDA HIRŠENFELDER JELENA VIŠNJIĆ KRISTINA LELOVAC LEILA ŠEPER PHOEBE PATEY-FERGUSON SABINA POTOČKI TANJA PETROVIĆ TIHANA BERTEK VEDRANA FRAŠTO BARBARA OREL
Slovenija / 2017
Regionalna konferenca
Od ustanovitve leta 1996 Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk deluje na več ravneh in izvaja različne aktivnosti: od umetniške produkcije in izobraževanja do založništva in ozaveščanja o tematiki enakosti spolov. Najizrazitejša aktivnost društva je festival Mesto žensk, ki je organiziran oktobra vsako leto na različnih prizoriščih v Ljubljani in na katerem so se na različnih področjih (na scenskem, likovnem, glasbenem, intermedijskem …) v dvaindvajsetih letih zvrstile številne izjemne umetnice_ki.
Ob bogati zgodovini delovanja se nam zastavlja vprašanje arhiviranja (digitaliziranja) in ohranjanja teh vsebin, živih tudi v času po festivalu. Z osredotočanjem na sodobne scenske umetnosti se sprašujemo, kako zastaviti proces arhiviranja, ki bi ohranjal življenje umetniških del (performansov, predstav, happeningov, živih instalacij …) in omogočal njihov ogled širši javnosti tudi po zaključku festivalskega dogajanja. Kaj s tem procesom umetniškim delom dodamo, kaj odvzamemo? Kaj so razlike med dokumentiranjem sodobne scenske umetnosti skozi fotografijo, film, zapis ter živo izkušnjo performerk? Sprašujemo se kaj proces arhiviranja žive umetnosti prinese v vsebinskem smislu, kako kontekstualizirati material, kako ga klasificirati, kako se izogniti muzejskosti, zapiranju v kanon, v predal, v zgodovino. Dotaknile_i se bomo tudi praktičnih vprašanj financiranja, saj je arhiviranje scenske umetnosti »na Vzhodu« slabo podprto s strani državnih skladov, programov ali shem, »na Zahodu« pa v rokah zasebnega kapitala, patronov, mecenov, sponzorjev. Zanima nas, kako se s tem spopadajo organizacije/festivali v regiji jugovzhodne Evrope, zato bomo gostile_i predstavnice sorodnih organizacij iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Predstavile_i bomo tudi dobre prakse iz drugih držav in stanje stvari pri nas.
S prvo tovrstno konferenco želimo spodbuditi razmislek o nematerialni kulturni dediščini in razmišljati o novih modelih arhiviranja, beleženja in ohranjanja sodobnih scenskih umetnosti.
Priprava in izvedba: Lana Zdravković (Kitch & Mesto žensk, Ljubljana) - Čas:14. 10. 2017od 17:00 do 18:45Lokacija:Kinodvor
MŽ: Poletje 1993
POLETJE 1993
CARLA SIMÓN
Španija / 2017 / 96'
Film, 10+
Piše se poletje 1993. Šestletna Frida se po izgubi staršev preseli iz Barcelone na podeželje, k stricu in teti. Novi dom je obdan s skrivnostno in čarobno naravo, ki kliče k otroškemu raziskovanju. Tam živi tudi Fridina sestrična Anna, ki je zdaj postala njena mlajša sestrica, za katero mora poskrbeti. Družina se trudi, da bi ujeli novo ravnovesje in privedli življenje do običajnega: kuhanje, bazen, poslušanje jazz glasbe na vrtu, vse, kar jim lahko prinese trenutke sreče. Frida počasi sprevidi, da ji ni treba bežati, da lahko ostane in se prilagodi novemu okolju. Deklica se mora soočiti s svojimi čustvi, nova starša pa naučiti, da jo imata rada kot svojo lastno hčer. Film je ganljiva intimna izpoved režiserkinega otroštva.
Avtorica je o filmu Poletje 1993 dejala: »Svojo zgodbo sem povedala že tolikokrat, da se je spremenila v nekakšno legendo. V nekaj, kar se je sicer zgodilo, občuti pa se bolj kot povedka. /… / Odločili smo se, da snemamo s statično kamero, postavljeno na enem mestu, da bomo delali enostavne kader-sekvence, dekleti pa bi lahko odigrali ves prizor, ne da bi ju pri tem kamera motila. To je bilo dobro, ker sta se lahko prepustili prizoru in ga celostno začutili.«
Festivali, nagrade: Berlinale – nagrada za najboljši film v sekciji Generation ter nagrada za najboljši prvenec; Buenos Aires – nagrada za režijo; Istanbul – posebna nagrada žirije; Málaga - nagrada za najboljši španski film in nagrada Dunie Ayaso.
// v katalonščini s slovenskimi podnapisi //
Vstopnice: 4,50 €
(6 € za oba filma: Poletje 1993 in Malo pristanišče) - Čas:14. 10. 2017od 17:00 do 20:00Lokacija:Galerija ŠKUC
MŽ: becoming.a(thing)
BECOMING.A(THING)
ŠPELA PETRIČ MIHA TURŠIČ
Slovenija / 2017
Participativni semiotični laboratorij
Projekt predstavlja kongres akterjev, kongres človeških, digitalnih, algoritmičnih in tehnoloških entitet, ki so brez vnaprejšnje specifične intence povabljene, da se pridružijo procesu tvorjenja pomena, procesu produkcije smisla in nesmisla, v katerem vse prevzemajo enakovredno vlogo. Algoritmične entitete so soočene z nepričakovanimi vnosi in poprošene, da jih osmislijo. Rezultate nadalje procesirajo še drugačni algoritmi, še drugi tehnološki vmesniki, pomen, ki ob tem vznika, pa nima smisla, za katerega je bil namenjen. Ta je unikaten izraz delovanja vseh različnih človeških in nečloveških akterjev. Proces semioze, tvorjenja pomena in smisla, je obravnavan kot nekaj, kar ne pripada zgolj ljudem, temveč se poraja iz materialnosti vpletenih akterjev tega kongresa.
Vstop prost.
Performans je del razstave Liminalni agenti. - Čas:14. 10. 2017od 20:00 do 21:00Lokacija:Stara mestna elektrarna
MŽ: Idealna
IDEALNA
PIA BREZAVŠČEK BARBARA KRAJNC AVDIĆ SAŠKA RAKEF
Slovenija / 2017 / 45'
Zvočna igra o materinskem mitu
Moja maternica je sveta mašina,
ključnega pomena za družbo in državo.
Moje prsi so vodnjak življenja,
hranijo njo in njega,
mastitisu navkljub.
Sem posoda prvega kakovostnega razreda,
najboljša, naravna, edina,
najčistejša cvetka raja,
krasni sončni svit, čudež razplojevanja,
garancija narodovega blagostanja.
Pridi. Napolni me nežno.
Stopi z mano.
Stopi se z mamo.
Pridi.
Interdisciplinarna raziskava o (ne)spremenljivosti pogledov na materinstvo.
Pia Brezavšček je otroka rodila v medenični vstavi, vaginalno. Meni, da je to njen največji dosežek. Ima rahlo povešen maternični vrat, a bilo je vredno. Je skoraj idealna mati.
Barbara Krajnc Avdić je prvega otroka rodila s carskim rezom. Takrat je verjela, da je skoraj idealna mati. Nato je rodila tudi drugega otroka. S carskim rezom.
Saška Rakef je bila z otrokom hospitalizirana na neonatalnem oddelku. Izgubila je mleko, vendar po skoraj enem letu še vedno doji. Meni, da ji le malo manjka, da bi bila idealna mati.
// v slovenščini z angleškimi podnapisi //
Vstopnice: 7 € / 5 € - Čas:14. 10. 2017od 22:30 do 23:30Lokacija:Klub Gromka - AKC Metelkova mesto
MŽ: Tatovi predstavljajo: Matilda Buns in njene žemljice
TATOVI PREDSTAVLJAJO: MATILDA BUNS IN NJENE ŽEMLJICE
URŠKA VOHAR
Slovenija / 2017 / 60'
Burleskni performans / premiera
“Matilda je ženska, vsaj ponavadi je videti kot ženska. Ni umetnica, vendar najde navdih v vsakdanjih stvareh, kot so banane in opice, bazeni in mleko, elastan in trikoji, disko plesi, njene prsi, in v konceptih, kot so ženska, mati, družina, dvoumnost, neumnost in svoboda. Matilda rada poje, udarja po bobnih in piše pesmi. Dela s podobami, ki izhajajo iz njenih sanjarjenj, vendar ne izključno. Oder je njen dom in tam resnično zaživi.
Matilda se loteva situacij, ki jo vznemirjajo v vsakdanjem življenju, in jih uprizarja na odru. Trenutno jo vznemirjajo smrt, staranje in smisel življenja ali človeštva kot takega, komolčarstvo in brezbrižnost, pomanjkanje empatije, predsedniki na kolesih ter George Michael. Njen načrt je, da vse te pojme dodobra preuči, prežveči in izbljuva v performans, ki bo pričal o svetu, v katerem se je trenutno znašla.” (Matilda Buns)
Skupina Feminalz z novo serijo »Tatovi podob predstavljajo« vzpostavlja nov način dela, v katerem članice_i skupine podrobneje pogledajo v življenje enega od tehnoburlesknih likov. Prva se predstavlja Urška Vohar, ki kot redna članica skupine Feminalz nastopa pod umetniškim imenom Matilda Buns.
Dogodku sledi nora zabava ob zaključku 23. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk.
Vstopnice: 5 €