- Čas:od 26. 02. 2019do 24. 05. 2019Lokacija:Zavod TransAkcija, Ljubljana
Naj se nas sliši:Raziskava Vsakdanje življenje transspolnih oseb
Kako živimo transspolne osebe v Sloveniji? Kaj počnemo? Kakšne težave imamo? Kaj nas veseli?
Področje transspolnosti in načini življenja transspolnih oseb so v Sloveniji večinoma neraziskani. Pomanjkanje podatkov tako dodatno prispeva k nevidnosti transspolnih oseb in tematik v splošni in strokovni javnosti.
Z raziskavo želimo pridobiti podroben in intimen vpogled v življenja transspolnih oseb širom Slovenije.
POVEZAVA NA ANKETNI VPRAŠALNIK: https://www.1ka.si/a/198857
Rezultati raziskave bodo v korist pri oblikovanju programov, ki so namenjeni transspolnim osebam s strani nevladnih organizacij, ustvarjanju politik, ki naslavljajo pravice transspolnih oseb, ter pomemben doprinos k beleženju zgodovine gibanja za pravice transspolnih oseb v Sloveniji.
Opozorilo pred občutljivo vsebino: nekatera vprašanja se nanašajo na doživeto diskriminacijo, nasilje, duševno zdravje, itd. - 20. 05. 2019Lokacija:Galerija Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana
Urša Premik: SUPER HILDA
Super Hilda je projekt v nastajanju, v katerem fotografinja Urša Premik dopolnjuje in nadgrajuje kontinuirano portretiranje svoje babice Hilde. Portreti Hilde nastajajo od leta 2013 in v tem času so fotografske seanse postale običajni del njunega druženja. Začetne v dokumentarni maniri posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma začeli dopolnjevati inscenirani in dramaturško preciznejši posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji ediciji dobili obliko povsem režiranih prizorov. Fotografinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne babičine odzive. Skozi kolaž spontanih in režiranih podob predstavlja babico iz povsem osebne perspektive, ob tem pa je gledalec priča Hildinim številnim transformacijam. Rezultat je subtilen in s hudomušnostjo prežet portret, ki se izogne stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo, lepotne ideale in fantazme o večni mladosti.
- Čas:20. 05. 2019od 12:00 do 13:30Lokacija:Atrij ZRC
Akcijski načrt za enakost spolov na ZRC
Spoštovane, spoštovani!
Najbrž le malokdo ve, da je bila prva ženska sprejeta med redne članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti 27. maja 1993. To je bila ginekologinja in porodničarka dr. Lidija Andolšek-Jeras. Leto 1993 seveda ni letnica, s katero bi se lahko hvalili. Nedvoumno pa kaže na to, kako zaprt in kako patriarhalen sistem je znanost – in to celo v Sloveniji, kjer sta enakopravnost med spoloma in delež zaposlenih žensk kot dediščina socializma med najvišjimi v Evropi. Nizek pa je tudi razkorak med plačili, ki jih za enako delo prejemajo moški in ženske.
Toda raziskovalke morajo praviloma pokazati več truda in vztrajnosti, da se uveljavijo. Zato smo na ZRC SAZU sprejeli Akcijski načrt za uveljavljanje enakosti spolov, katerega pomemben del so prizadevanja za večjo vidnost znanstvene odličnost raziskovalk. V okviru teh prizadevanj bomo letno organizirali dogodek okoli datuma sprejema prve ženske v SAZU.
Na prvem v seriji dogodkov, ki bo 20. maja 2019 v Atriju ZRC ob 12. uri, bomo dali besedo štirim uspešnim raziskovalkam. O svojih odmevnih dosežkih zadnjega leta bodo spregovorile dr. Lucija Grahek (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), dr. Ana Hofman (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU), dr. Petra Svoljšak (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU), dr. Alenka Zupančič (Filozofski inštitut ZRC SAZU). Predstavili bomo tudi rezultate analize obstoječih praks promoviranje znanstvene odličnosti raziskovalk in raziskovalcev ZRC SAZU, ki so jo pripravili na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v okviru projekta R&I PEERS.
Vabljeni! - 21. 05. 2019Lokacija:Galerija Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana
Urša Premik: SUPER HILDA
Super Hilda je projekt v nastajanju, v katerem fotografinja Urša Premik dopolnjuje in nadgrajuje kontinuirano portretiranje svoje babice Hilde. Portreti Hilde nastajajo od leta 2013 in v tem času so fotografske seanse postale običajni del njunega druženja. Začetne v dokumentarni maniri posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma začeli dopolnjevati inscenirani in dramaturško preciznejši posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji ediciji dobili obliko povsem režiranih prizorov. Fotografinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne babičine odzive. Skozi kolaž spontanih in režiranih podob predstavlja babico iz povsem osebne perspektive, ob tem pa je gledalec priča Hildinim številnim transformacijam. Rezultat je subtilen in s hudomušnostjo prežet portret, ki se izogne stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo, lepotne ideale in fantazme o večni mladosti.