- Čas:od 04. 10. 2018do 11. 10. 2018Lokacija:Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana
24. Mesto žensk - Outlandish Theatre Platform
Umetniška rezidenca
Maud Hendricks in Bernie O'Reilly bosta na enotedenski rezidenci razvijali Projekt Joan, ki bo predstavljen v Dublinu in Ljubljani leta 2019. Preko delavnic, pogovorov in intervjujev z različnimi ženskami in skupnostnimi udeleženci se bosta lotili ustvarjalnega izziva, Ivano Orleansko osvoboditi interpretacij njene maskulinosti in s tem rekonstruirati ključne trenutke Ivaninega življenja skozi sodobne izkušnje.
Maud Hendricks in Bernie O'Reilly sta za svoje izhodišče vzeli Sveto Ivano Georgea Bernarda Shawa, skozi svoje ugotovitve pa naslavljata zlasti položaj žensk v današnji družbi. Pri tem sodelujeta z Ivano Bacik, senatorko in profesorico kazenskega prava, kriminologije, penologije ter feministične teorije in prava na Trinity College v Dublinu, ter medgeneracijsko skupino različnih žensk v Dublinu in Ljubljani.
Z raziskavo ter serijo delavnic bosta spletali niti sodobnih situacij za ženske različnih ozadij v na novo uokvirjeno zgodovinsko naracijo, pri čemer bosta skušali poudariti in osvetliti kontinuitete, resonance in pomembnost za trenutni zgodovinski moment.
Outlandish Theatre Platform ustvarja novo eksperimentalno gledališče z različnimi strokovnjaki in skupnostnimi udeleženci, ki človeški smisel in nesmisel kujejo v nenavadne izkušnje performansa. Zavzema se za paticipatorno in eksperimentalno gledališko prakso, ukoreninjeno znotraj lokalnih skupnosti, da bi zagotovila večji dostop do sodelovanja v ustvarjalni dejavnosti, reprezentacijo manjšinskih glasov, angažiranost in razvoj premalo nezastopanih občinstev ter raziskovanje performativnega potenciala rivalskih identitet. - Čas:04. 10. 2018od 10:30 do 11:30Lokacija:Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2, Ljubljana
Razstava ilustracij Alenke Spacal
Z novim študijskim letom na Filozofski fakulteti nadaljujemo z rastavami v petem nadstropju.
V novi sezoni bo prva razstavljala pisateljica, ilustratorka in pravljičarka Alenka Spacal. Otvoritev razstave bo v četrtek, 4. oktobra 2018, ob 10.30.
Na razstavi, ki bo odprta do 4. novembra 2018, bodo razstavljene ilustracije iz slikanic "Kako ti je ime?" in "Modre ptičje misli".
Več o razstavi: http://www.ff.uni-lj.si/node/12499 - Čas:04. 10. 2018od 15:00 do 21:30Lokacija:Galerija ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana
24. Mesto žensk - Marwa Arsanios: Kdo se boji ideologije?
Marwa Arsanios: Kdo se boji ideologije?
4. – 31.10.2018
Galerija Škuc
4. oktober ob 15.00
Ime česa je svoboda?
Jelena Petrović, Marina Gržinić, Anja Zalta
Otvoritveni panel
4. oktober ob 17.00
Vodstvo po razstavi z umetnico Marwo Arsanios
4. oktober ob 20.00
Otvoritev razstave in Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk
Umetnica v razstavljenih delih naslavlja različna razumevanja in aplikacije ideologij, položaj feminizma v sodobni družbi in njegovo razmerje do ekologije, s poudarkom na kurdskem ženskem avyonomnem gibanju, sindikalno organiziranje prekarnih skrbstvenih delavk, vpliv medijev na javno vidnost žensk, posebej bork osvobodilnih gibanj, ter druge načine zgodovinjenja in reprezentacij političnih bojev. Umetnica se posveča tudi vlogi političnega angažmaja v sodobni umetnosti s poudarkom na dokumentarističnih pristopih. Organiziranje informacij je inherentno politično dejanje. Izbiranje prioritet, reduciranje in izključevanje niso le načini pripovedovanja zgodb, temveč sredstvo sooblikovanja sveta. Ključni vidik ustvarjanja dokumentarnega filma je tako vselej povezan z ozaveščanjem o izbirah in vplivih, ki jih ima tovrstno odločanje. Dela Marwe Arsanios stremijo h kljubovanju konvencijam in zakritim načinom prepričevanja, pri tem pa ne upodabljajo le paradoksov, ki jih živijo njeni dokumentirani subjekti, marveč tudi nasprotja, ki nastanejo, ko želijo tovrstne kompleksnosti ujeti na kamero.
Več info: https://goo.gl/1vcaiE - Čas:04. 10. 2018od 18:00 do 20:00Lokacija:Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Politični/dekolonialni feminizem
Vabimo v Atrij ZRC na predavanje Françoise Vergès ki bo potekalo v sklopu 4.Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk
»Odkar se spopadamo z vsem, kar doživljamo kot ženske in kot črnke, se zavedamo, da je zgodovina bojev v naših deželah in priseljenstvu zgodovina, v kateri smo zanikane, popačene.« (Koordinacija črnskih žensk, 1978)
Françoise Vergès v tej predstavitvi na podlagi zgodovinske analize vloge revnih in črnskih žensk v družbeni reprodukciji ter skrbstveni in čistilni panogi v dobro primitivne akumulacije in kapitalizma ponudi osnovo za politični in dekolonialni feminizem danes.
Analizira, kako so v zadnjih desetletjih feministične – afro-feministične, muslimansko feministične – skupine prevpraševale beli meščanski feminizem, ki je postal dominanten zaradi vrste prvin, kot so: trmoglava nepripravljenost evropskih feministk, da bi obravnavale vlogo suženjstva in kolonializma pri izgradnji njihove družbe, da bi analizirale, katera sredstva, diskurzi, reprezentacije, zakoni so si zamislili »belo žensko« in ji podelili privilegije; njihova izbira, da se ne zmenijo za kolonialnost družbenega spola; vloga Združenih narodov, ki so v »ženskem desetletju« raje promovirali »pravice žensk« kot pa »osvoboditev žensk«; krepitev neoliberalizma; preobrazba kapitalizma in razvoj skrbstvenih panog, ki kličejo po rasno stereotipizirani ženski delovni sili; pojav poslovnega feminizma; porast ksenofobnih političnih strank v Evropi in stičnih točk med njihovimi protipriseljenskimi, rasističnimi in islamofobnimi stališči ter stališči levičarskih oziroma liberalnih, tako imenovanih »zgodovinskih« feministk; oborožene imperialistične intervencije, ki so se polastile diskurza obrambe »pravic žensk«, zaščite »nebelih žensk pred nebelimi moškimi«, če si izposodimo tako zelo točno formulacijo Gayatri Chakravorty Spivak.
Pisati zgodovino belega feminizma je pisati zgodovino slepih peg, zanikanj, zagrizenih nepriznavanj zahodnjaško vzpostavljenega razlikovanja med belimi in vsemi drugimi ženskami v zakonodaji, zastopanju, podobah, umetnosti, književnosti, politiki, ekonomiji.