Znanstveni članki

Navodila za avtorje_ice

 

Izvleček: Biografije so bile v zadnjih desetletjih deležne velike popularnosti in hkrati velikih sprememb. Biografske obravnave je bilo deležnih vse več žensk in tudi tistih, ki niso zasedali vidnih funkcij v javnem življenju. S tem je prišlo tudi do sprememb metodologije biografske obravnave ter do revizije zgodovine, kar je prinesel pogled iz drugega gledišča. Praviloma pri biografijah izostane govor o biografiji kot o žanru in metodologiji raziskovanja. Prispevek prinaša zapolnjevanje manka v literaturi o biografskem raziskovanju na Slovenskem in analizira njegov vpliv na raziskovanje zgodovine žensk. Članek prinaša sintezo relevantne literature o biografskem raziskovanju. Skozi analizo splošnih biografskih leksikonov od lokalne prek regionalne do svetovne ravni članek prinaša podatke o zastopanosti žensk v biografskih leksikonih od regionalne pa do svetovne ravni. Pregled produkcije biografij je pokazal, da je biografija vse bolj uveljavljena tudi na Slovenskem in da se vanjo vključuje vse več žensk, kot avtoric in kot subjektov analize, kljub temu pa delež žensk ostaja daleč pod mejo enake zastopanosti spolov.

Izvleček: V članku avtorice in avtor predstavljajo rezultate empirične raziskave, ki je nastala v okviru projekta »Meta dekleta – promocija aktivnega državljanstva mlajših žensk«. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na vstopanje mlajših žensk v politiko. S spletno anketo so raziskovali, kakšno je zanimanje za politiko pri mlajših ženskah, kako razumejo politiko, kakšen je njihov odnos do politike in kje (po njihovem mnenju) tičijo ovire za nizko prisotnost žensk v politiki. Ugotavljajo, da se mlajše ženske praviloma zanimajo za politiko ter da se ovire, ki ženskam, zlasti pa mlajšim ženskam, onemogočajo prehode v politično delovanje, nahajajo na različnih ravneh družbenega delovanja, od makro (družbene/ideološke), mezo (institucionalne/strankarske) do mikro (osebne) ravni.

 

Izvleček

Kljub nekaterim pomembnim zakonskim spremembam je slovenska zakonodaja, ki bi naj spodbujala enako prisotnost žensk in moških v politiki, še vedno pomanjkljiva, zlasti če pogledamo lokalni nivo. Število oz. deleži žensk na županskih mestih ter med svetnicami jasno kažejo, da je  slovenska zakonodaja na tem področju še potrebna dodelave ter da so nekatere spremembe nujne, če hočemo začetnemu procesu vstopanja večjega števila žensk v politiko zagotoviti uspešno nadaljevanje. Ravno iz tega razloga si je smiselno ogledati  prakse in zakonodajo držav, ki se lahko pohvalijo z visokim deležem žensk oz. pravičnim zastopanjem obeh spolov v politiki. Tako je predvsem v skandinavskih državah. Norveška je ena od držav, ki pri tem nedvomno izstopa. V tem članku bomo na kratko prikazale  norveško situacijo in zakonodajo in  njene prednosti ter to situacijo primerjali s  slovensko, prevetrile sedanjo zakonodajo in izpostavile nekatere njene pomanjkljivosti, predvsem v luči norveške zakonodaje.

Izvleček

V članku predstavljamo rezultate diplomskega dela, ki se ukvarja z raziskovanjem upodobitve nasilja nad ženskami v črni kroniki, pri čemer je glavni poudarek analize raziskovanje faktizma kot glavne lastnosti tega novinarskega žanra.  Raziskava, ki je potekala s pomočjo diskurzivne analize treh slovenskih časopisov (Slovenske novice, Dnevnik in Delo) ugotavlja, da je v člankih črne kronike zelo pogosto prisotna individualizacija, psihologizacija, biologizacija, uporaba sodniškega diskurza ter slabše poznavanje problematike nasilja nad ženskami s strani novinarske stroke. Slednji podatek priča o tem, da črna kronika ni sposobna problematizirati nasilja nad ženskami z vidika strukturnega nasilja, ki se sicer v črni kroniki pojavlja v obliki medosebnega nasilja, vendar pa lahko vzroke zanj iščemo tudi v družbenem idealu moškosti.