- Čas:od 17. 01. 2018do 02. 02. 2018Lokacija:Photon - Centre for Contemporary Photography, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana
Borut Peterlin: Očetova zgodba / A Father’s Tale
Otvoritev: 16. 1. ob 19h
16. 1. – 2. 2. 2018
Borut Peterlin je zadnja leta eden najbolj agilnih ambasadorjev vračanja k analogni fotografiji, zlasti tehniki mokrega kolodija na steklu, ne samo v Sloveniji, temveč v širšem svetovnem merilu. S svojo (hiper)aktivnostjo na tem področju, kjer obilno in s pridom izrablja svetovni splet, se uvršča med vodilne poznavalce in promotorje tehnike, ki je bila izumljena davnega leta 1851, vendar gre po avtorjevem mnenju »za superiorni medij, boljši kot so vsi digitalci ali kot film - ko gre za tonaliteto in ločljivost.« Z novim projektom “Očetova zgodba” in istoimensko monografijo se januarja in februarja 2018 ponovno predstavlja v Photonovih galerijah v Ljubljani in na Dunaju.
“Ko sem imel deset let, sem se opekel z bencinom. Opekline so bile tako hude, da sem komaj preživel. Bilo je izjemno težko, a šele, ko sem postal oče, sem spoznal, da je moralo biti mojim staršem še mnogo huje! Spoznal sem, da je strah pred izgubo otroka mnogo hujši od strahu pred lastim koncem. Z ženo sva se po 21 letih razšla in te podobe govorijo o izgubi in oddaljenosti. Te podobe govorijo o navezanosti. Te podobe govorijo o fotografiji, kot mostu. Te podobe ustvarjajo preteklost. Te podobe govorijo o radostih in bolečinah biti oče”, pravi o svoji novi fotografski seriji avtor.
Borut Peterlin je fotografijo študiral v Pragi, kjer je tudi diplomiral, nato se je izpopolnjeval v Benettonovem raziskovalno-kreativnem centru Fabrica v Italiji, podiplomski študij pa je končal v Londonu. Je ustanovitelj in dolgoletni programski vodja festivala Fotopub, zadnja leta pa je profesionalno sodeloval z revijo Mladina in v različnih komercialnih projektih. Pred nekaj leti se je navdušil nad portretiranjem v tehniki ambrotipije – mokrem kolodiju na steklu – nato pa je začel uporabljati to staro tehniko kot avtorsko izrazno sredstvo v sodobni fotografiji.
https://photon.si/?owlabpfl=borut-peterlin-ocetova-zgodba-2 - Čas:od 19. 01. 2018do 17. 02. 2018Lokacija:KID KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor
Tina Dobrajc: Velika dekleta ne jočejo
Tina Dobrajc
Velika dekleta ne jočejo
Big girls don’t cry
19. 1.–17. 2. 2018
MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor
Leto 2018 začenjamo z vabilom na slikarsko razstavo umetnice Tine Dobrajc, naslovljeno Velika dekleta ne jočejo (Big girls don’t cry).
Otvoritev bo v petek, 19. januarja 2018, ob 20. uri, v KiBeli, prostoru za umetnost, v MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, v Mariboru.
Velika dekleta ne jočejo predstavlja umetničin novejši opus in zajema velika platna naslikanih ženskih podob, slogovno reprezentiranih v sodobno-tradicionalni maniri, ki vzpostavljajo (zmeraj pomanjkljivo) komunikacijo med stereotipnim, torej tradicionalnim statusom, vezanim na zgodovinsko izročilo žene ter postmodernističnim, emancipiranim premikom k bistvu subjekta ženske.
Umetnica se konstantno osredotoča na raziskovanje vloge ženske nekoč in danes, ki jo nenehno spretno prepleta s simboliko ženske emancipacije ter privzgojene tradicije, hkrati pa opozarja na dediščino socializacije in historično zapostavljanje vloge žensk.
Tina Dobrajc s svojo senzibilno slikarsko retoriko prikazuje v resnici prvoosebni, ritualizirani prehod dekleta v odraslo žensko, ki ob soočenju z realnim svetom trči ob fenomen »socializacije«, ki še v 21. stoletju trmasto vztraja pri segregaciji – in to ne le na plačilnih listah.
Tina Dobrajc (1984) je zaključila magistrski študij na oddelku za slikarstvo pod mentorstvom Hermana Gvardjančiča na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je dobitnica Plakete Hinka Smrekarja in Priznanja Riharda Jakopiča za mlade umetnike, bila pa je tudi nominiranka za nagrado ESSL Art award 2011.
Od leta 2011 deluje kot samostojna ustvarjalka na različnih področjih likovne umetnosti, v svojem delu pa se osredotoča na vprašanja vloge žensk v družbi, družbene (ne)enakosti in nacionalnih identitet in iz tega izhajajočih ikonografij.
Ustvarja na področju slikarstva, novih medijev, knjižne ilustracije ter gledališke scenografije. Živi in dela v Škofji Loki.
Več:
www.tinadobrajc.com
Razstava je odprta do 17. februarja 2018.
Vstop je prost.
Vljudno vabljeni.
MMC KIBLA / Prostor za umetnost KiBela
Odprto od ponedeljka do petka, od 9. do 22. ure, v soboto od 16. do 22. ure. - Čas:01. 02. 2018od 20:00 do 22:30Lokacija:ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana
Rdeča vezenina / Crveni vez - projekcija dokumentarnega filma in pogovor
Lezbična četrt
30 let. Kontra.
27. 1. - 3. 2. 2018
RDEČA VEZENINA / CRVENI VEZ – projekcija filma in pogovor
BiH, 2017, dokumentarec, 70’, ang. pod.
Sodelujejo: Bojan Aleksov, Duška Andrić, Goran Zorić, Jadranka Miličević, Jay Poštić, Lepa Mlađenović, Marina Gržinić, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Staša Zajović, Svetlana Đurković, Selma Hadžihalilović
Fotografija: Queer Archive team, Alma Selimović, Urša Bonelli Potokar
Zvok: Denis Šparavalo Shpary
Glasba: Ivana Dizdarević, »Mori Cefa« – Denis Šparavalo Shpary, »Miles Away« – Jeff Speed
Produkcija: Queer Archive team
Rdeča vezenina govori o presečišču spola, seksualnosti, vojne in varnosti v Srbiji, Hrvaški, Sloveniji ter Bosni in Hercegovini med razpadom Jugoslavije in po njem. Dokumentarni film z iskrivimi in ganljivimi pripovedmi predstavlja dragoceno zbirko osebnih pričevanj in političnih analiz dvanajstih feministk ter protivojnih in LGBTI*QA pionirskih aktivistk_ov v omenjenih državah. Ekipa Queer Archive je posnela 17 intervjujev v Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu, Beogradu in Washingtonu. Pri samem filmu je sodelovalo 50 ljudi. Vsi intervjuji bodo objavljeni na spletni strani: www.kvirarhiv.org.
Po projekciji bo pogovor z ustvarjalkami_ci filma.
Gostje: Azra Čaušević, Azur Kurtović, Belma Šteta
Povezuje: Suzana Tratnik