- Čas:od 17. 01. 2018do 02. 02. 2018Lokacija:Photon - Centre for Contemporary Photography, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana
Borut Peterlin: Očetova zgodba / A Father’s Tale
Otvoritev: 16. 1. ob 19h
16. 1. – 2. 2. 2018
Borut Peterlin je zadnja leta eden najbolj agilnih ambasadorjev vračanja k analogni fotografiji, zlasti tehniki mokrega kolodija na steklu, ne samo v Sloveniji, temveč v širšem svetovnem merilu. S svojo (hiper)aktivnostjo na tem področju, kjer obilno in s pridom izrablja svetovni splet, se uvršča med vodilne poznavalce in promotorje tehnike, ki je bila izumljena davnega leta 1851, vendar gre po avtorjevem mnenju »za superiorni medij, boljši kot so vsi digitalci ali kot film - ko gre za tonaliteto in ločljivost.« Z novim projektom “Očetova zgodba” in istoimensko monografijo se januarja in februarja 2018 ponovno predstavlja v Photonovih galerijah v Ljubljani in na Dunaju.
“Ko sem imel deset let, sem se opekel z bencinom. Opekline so bile tako hude, da sem komaj preživel. Bilo je izjemno težko, a šele, ko sem postal oče, sem spoznal, da je moralo biti mojim staršem še mnogo huje! Spoznal sem, da je strah pred izgubo otroka mnogo hujši od strahu pred lastim koncem. Z ženo sva se po 21 letih razšla in te podobe govorijo o izgubi in oddaljenosti. Te podobe govorijo o navezanosti. Te podobe govorijo o fotografiji, kot mostu. Te podobe ustvarjajo preteklost. Te podobe govorijo o radostih in bolečinah biti oče”, pravi o svoji novi fotografski seriji avtor.
Borut Peterlin je fotografijo študiral v Pragi, kjer je tudi diplomiral, nato se je izpopolnjeval v Benettonovem raziskovalno-kreativnem centru Fabrica v Italiji, podiplomski študij pa je končal v Londonu. Je ustanovitelj in dolgoletni programski vodja festivala Fotopub, zadnja leta pa je profesionalno sodeloval z revijo Mladina in v različnih komercialnih projektih. Pred nekaj leti se je navdušil nad portretiranjem v tehniki ambrotipije – mokrem kolodiju na steklu – nato pa je začel uporabljati to staro tehniko kot avtorsko izrazno sredstvo v sodobni fotografiji.
https://photon.si/?owlabpfl=borut-peterlin-ocetova-zgodba-2 - 19. 01. 2018Lokacija:Pocket Teater Studio, Rimska 2a, 1000 Ljubljana, Slovenia
Okno v province: Moja nona Ištrijanka
S serijo Okno v province v Pocket Teater Studiu odpiramo prostor za skupine in umetnike, ki delujejo v drugih slovenskih pokrajinah in lahko svoje delo predstavijo v Ljubljani.
Začeli bomo ta petek, 19. januarja in s predstavo Moja nona ištrijanka avtorice in igralke Urške Bradaškje.
Sandra je ženska pri štiridesetih, ki ugotovi, da je njeno življenje postalo rutina. V želji po novem in po spremembi razmišlja o selitvi in tako začne urejati nonino hišo na istrskem podeželju. Med veliko čistko se spominja pripovedovanj in dogodivščin svoje živahne none Pine, ki so zaznamovale njeno življenje. Z vračanjem v otroštvo in mladost se Sandra sooči z babičinimi skrivnostmi, željami in hrepenenji. Nova spoznanja jo opogumijo za spremembe, ki jim stopa naproti.
Z monokomedijo Moja nona Ištrijanka, igralko Urško Bradaškja in glasbo v živo boste po komičnih tirih odpotovali v svet istrskega melosa.
Zasedba:
Režiserka in igralka: Urška Bradaškja
Avtor in izvajalec glasbe v živo: Rok Soczka Mandac
15 eurov
Rezerviraj na: info@pocketeater.com ali 070325522 - 19. 01. 2018Lokacija:Ljubljana
CfP: Gender Differentiation in Media Industries
CfP: Gender Differentiation in Media Industries International Conference, The Peace Institute and Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana Ljubljana, June 14-15, 2018
Call for Papers
In the last thirty years feminist media scholarship has analysed media systems as environments reproducing patriarchal structures that work against gender equality in the media. Results of research at the national and global scales have reported similar results: women are less likely to work in top managerial positions in the media, on the average women journalists are paid less than male, larger numbers of women are engaged in precarious jobs than their male counterparts. Similarly persistent are inequalities in media representation where portraying women is often rife with stereotypes and pursuant of imaginings of women’s domesticity. In addition, studies have shown how audiences have been constructed on perceptions that idealize women’s roles in the private sphere, reproducing women as consumers. Feminist media studies have long been based on the idea that women’s interests in the media are different that those of males. Consequently, research has demonstrated that women, when in leadership positions, can reform predominately masculine conventions or, in journalistic work, produce “different” news. Recently some scholars have been critical towards such “optimism” arguing that it contributes to naturalization of stereotypical gender roles, and have shown that women can work to reproduce the masculine newsroom culture same as males do.
Proposals should be sent by January 19 to mojca.frelih@mirovni-institut.si and mojca.pajnik@mirovni-institut.si
Notification of acceptance by March 2
Full papers must be sent by May 11
Več na: https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/obvestila-fdv/cfp-gender-differentiation-in-media.pdf?sfvrsn=0 - Čas:od 19. 01. 2018do 17. 02. 2018Lokacija:KID KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor
Tina Dobrajc: Velika dekleta ne jočejo
Tina Dobrajc
Velika dekleta ne jočejo
Big girls don’t cry
19. 1.–17. 2. 2018
MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor
Leto 2018 začenjamo z vabilom na slikarsko razstavo umetnice Tine Dobrajc, naslovljeno Velika dekleta ne jočejo (Big girls don’t cry).
Otvoritev bo v petek, 19. januarja 2018, ob 20. uri, v KiBeli, prostoru za umetnost, v MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, v Mariboru.
Velika dekleta ne jočejo predstavlja umetničin novejši opus in zajema velika platna naslikanih ženskih podob, slogovno reprezentiranih v sodobno-tradicionalni maniri, ki vzpostavljajo (zmeraj pomanjkljivo) komunikacijo med stereotipnim, torej tradicionalnim statusom, vezanim na zgodovinsko izročilo žene ter postmodernističnim, emancipiranim premikom k bistvu subjekta ženske.
Umetnica se konstantno osredotoča na raziskovanje vloge ženske nekoč in danes, ki jo nenehno spretno prepleta s simboliko ženske emancipacije ter privzgojene tradicije, hkrati pa opozarja na dediščino socializacije in historično zapostavljanje vloge žensk.
Tina Dobrajc s svojo senzibilno slikarsko retoriko prikazuje v resnici prvoosebni, ritualizirani prehod dekleta v odraslo žensko, ki ob soočenju z realnim svetom trči ob fenomen »socializacije«, ki še v 21. stoletju trmasto vztraja pri segregaciji – in to ne le na plačilnih listah.
Tina Dobrajc (1984) je zaključila magistrski študij na oddelku za slikarstvo pod mentorstvom Hermana Gvardjančiča na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je dobitnica Plakete Hinka Smrekarja in Priznanja Riharda Jakopiča za mlade umetnike, bila pa je tudi nominiranka za nagrado ESSL Art award 2011.
Od leta 2011 deluje kot samostojna ustvarjalka na različnih področjih likovne umetnosti, v svojem delu pa se osredotoča na vprašanja vloge žensk v družbi, družbene (ne)enakosti in nacionalnih identitet in iz tega izhajajočih ikonografij.
Ustvarja na področju slikarstva, novih medijev, knjižne ilustracije ter gledališke scenografije. Živi in dela v Škofji Loki.
Več:
www.tinadobrajc.com
Razstava je odprta do 17. februarja 2018.
Vstop je prost.
Vljudno vabljeni.
MMC KIBLA / Prostor za umetnost KiBela
Odprto od ponedeljka do petka, od 9. do 22. ure, v soboto od 16. do 22. ure.