Napovednica

  • Čas:
    od 21. 09. 2017
    do 14. 01. 2018
    Lokacija:
    Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana

    Kolumbova hči Alma M. Karlin

    »Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
    Alma M. Karlin

    Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin. Razstavo pripravljamo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo bodo prvič predstavljeni tako kompleksno, celovito in inovativno.

    Alma M. Karlin (1889–1950, Celje) je v letih 1919–27 sama prepotovala svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in nepogrešljiv, danes legendaren pisalni stroj – eriko.

    V središče razstave bo postavljena Almina pot okrog sveta ter kronološko predstavljena življenje in delo. Na ogled bodo predmeti iz njene osebne in drugih zbirk, nekateri doslej niso bili predstavljeni širši javnosti: med njimi bo tudi skrivnostni kipec Li Tieguaija, ki mu je pripisovala nadnaravne moči, japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, izjemno bogata zbirka razglednic, fotografije, osebni predmeti in pohištvo. Na ogled bo izjemen in redek portret Alme M. Karlin, ki ga je ustvaril Božidar Jakac, ko sta se spoznala v partizanih.
    Gradivo oziroma Almino zapuščino, ki jo bomo predstavili, poleg Pokrajinskega muzeja Celje hranijo tudi nekatere druge institucije in zasebni lastniki. Razstavo bodo obogatile video projekcije izjemno zanimivih in dragocenih pričevanj ljudi, ki so Almo tudi osebno poznali.

    Novinar New York Timesa je leta 1933, ob izidu Almine popotne trilogije, zapisal, da »je kot prva ženska svet tako prepotovala«. V resnici ga tako – potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom – pred Almo tudi ni prepotoval nihče. Z razstavo jo bomo končno oziroma ponovno umestili na »svetovni zemljevid« največjih popotnikov vseh časov.

    Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec
    Oblikovanje: Takkolektiv
    Koprodukcija: Cankarjev dom, Pokrajinski muzej Celje

    Razstavo bodo dopolnili tudi bogat spremljevalni program, delavnice za otroke in mladostnike.
    Več na https://www.facebook.com/events/1912691175637418/?acontext=%7B%22action_history%22%3A%22[%7B%5C%22surface%5C%22%3A%5C%22messaging%5C%22%2C%5C%22mechanism%5C%22%3A%5C%22attachment%5C%22%2C%5C%22extra_data%5C%22%3A%7B%7D%7D]%22%7D

  • Čas:
    od 25. 11. 2017
    do 10. 12. 2017
    Lokacija:
    Slovenija

    Dogodki ob mednarodnih dnevih akcij proti nasilju nad ženskami

    25. novembra obeležujemo Mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. V ta namen se bodo v naslednjih 16ih dneh aktivizma zvrstili dogodki po celi Sloveniji.
    Koledar dogodkov (delavnic, predavanj, posvetov...) najdete na:
    http://www.drustvo-dnk.si/novice/393-napovednik-dogodkov-ob-mednarodnih-dnevih-akcij-proti-nasilju-nad-enskami.html

  • Čas:
    od 25. 11. 2017
    do 03. 12. 2017
    Lokacija:
    LJUBLJANA/PTUJ/KOPER/MARIBOR/BISTRICA OB SOTLI/IDRIJA/TRST

    33. FESTIVAL LGBT FILMA

    Slovenski Festival LGBT filma ima zelo pestro zgodovino, saj je zamenjal že veliko dvoran, skrbnikov, selektorjev in domicilov. Začel se je leta 1984 v okviru gejevskega festivala Magnus pri Škucu, nekaj let pa je gostoval v Cankarjevem domu. Gejevski in lezbični festival se je nato nadaljeval Galeriji Škuc in preživel zasilne projekcije v Galeriji Kapelica na Kersnikovi, dokler ni dobil stalnega prostora v Slovenski kinoteki. Med obnavljanjem Kinoteke je potekal v Kinodvoru.
    Program: http://www.skuc.org/festival-lgbt-filma/

  • Čas:
    od 29. 11. 2017
    do 01. 12. 2017
    Lokacija:
    Zagreb, Hrvaška

    Nasilje v družini in nasilje zaradi spola: v sodelovanju za življenje brez nasilja

    Nasilje v družini in nasilje zaradi spola je resen problem. Izkušnje nasilja predstavljajo tveganje za fizično in duševno zdravje posameznic in posameznikov, ki so ali še vedno doživljajo nasilje. Posledice nasilja vplivajo na kakovost njihovega življenja. S posledicami se ne soočajo samo neposredne žrtve nasilja, temveč tudi skupnosti, organizacije in celotna družba.

    Miti, napačne predstave in pomanjkanje znanja o nasilju v družini in nasilju zaradi spola so še vedno v veliki meri prisotni v naši družbi. Za uspešno preprečevanje nasilja in zagotavljanje ustrezne podpore žrtvam je potrebna aktivacija pristojnih institucij, organizacij, skupnosti in tudi posameznikov in posameznic.

    Namen konference je pridobivanje novega znanja, izmenjava izkušenj in povezovanje, s čimer bomo lahko izpostavili in spodbudili potrebne spremembe na področju nasilja v družini in nasilja zaradi spola.

    Konferenca bo priložnost

    …za povezovanje in sodelovanje strokovnjakov in strokovnjakinj z različnih področjih iz štirih EU držav, ki bodo z nami delili svoje znanje, izkušnje, primere dobrih praks ter obstoječe težave in izzive pri zagotavljanju ustrezne pomoči in podpore žrtvam nasilja v družini in nasilja zaradi spola.

    S plenarnimi predavanji, delavnicami in okroglimi mizami bomo predstavili in nagovorili različne perspektive problematike nasilja v družini in nasilja zaradi spola. Predstavljene vsebine in ideje bodo pomembno izhodišče za oblikovanje predlogov potrebnih spremembe kot tudi za razvoj bodočih izobraževalnih in preventivnih programov.

  • Čas:
    29. 11. 2017
    od 17:00 do 18:30
    Lokacija:
    Modra soba / 5. nad. Filozofske fakultete, UL

    Ellen Meiksins Wood, Od državljanov do gospode

    Ellen Meiksins Wood, Od državljanov do gospode. Socialna zgodovina zahodne politične misli od antike do srednjega veka
    (Založba Sophia, 2017)

    Ellen Meiksins Wood (1942–2016) je bila ena najvidnejših in najpomembnejših sodobnih političnih teoretičark na področju marksizma ter vplivna in inovativna zgodovinarka politične filozofije. Njena knjiga Od državljanov do gospode, ki je bila pred kratkim prevedena v slovenski jezik in v kateri avtorica prvenstveno raziskuje zgodovinske okoliščine, ki so botrovale oblikovanju politične teorije od antike do poznega srednjega veka, elegantno prikaže oboje.

    Na dogodku bodo dr. Nada Grošelj, dr. Lev Centrih, dr. Marko Hočevar in dr. Tibor Rutar spregovorili o tej prebojni knjigi in tudi o širšem projektu prenavljanja historičnega materializma, h kateremu je Ellen Wood tako opazno prispevala.

AEC v1.0.4