Napovednica

  • Čas:
    od 21. 09. 2017
    do 14. 01. 2018
    Lokacija:
    Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana

    Kolumbova hči Alma M. Karlin

    »Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
    Alma M. Karlin

    Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin. Razstavo pripravljamo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo bodo prvič predstavljeni tako kompleksno, celovito in inovativno.

    Alma M. Karlin (1889–1950, Celje) je v letih 1919–27 sama prepotovala svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in nepogrešljiv, danes legendaren pisalni stroj – eriko.

    V središče razstave bo postavljena Almina pot okrog sveta ter kronološko predstavljena življenje in delo. Na ogled bodo predmeti iz njene osebne in drugih zbirk, nekateri doslej niso bili predstavljeni širši javnosti: med njimi bo tudi skrivnostni kipec Li Tieguaija, ki mu je pripisovala nadnaravne moči, japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, izjemno bogata zbirka razglednic, fotografije, osebni predmeti in pohištvo. Na ogled bo izjemen in redek portret Alme M. Karlin, ki ga je ustvaril Božidar Jakac, ko sta se spoznala v partizanih.
    Gradivo oziroma Almino zapuščino, ki jo bomo predstavili, poleg Pokrajinskega muzeja Celje hranijo tudi nekatere druge institucije in zasebni lastniki. Razstavo bodo obogatile video projekcije izjemno zanimivih in dragocenih pričevanj ljudi, ki so Almo tudi osebno poznali.

    Novinar New York Timesa je leta 1933, ob izidu Almine popotne trilogije, zapisal, da »je kot prva ženska svet tako prepotovala«. V resnici ga tako – potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom – pred Almo tudi ni prepotoval nihče. Z razstavo jo bomo končno oziroma ponovno umestili na »svetovni zemljevid« največjih popotnikov vseh časov.

    Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec
    Oblikovanje: Takkolektiv
    Koprodukcija: Cankarjev dom, Pokrajinski muzej Celje

    Razstavo bodo dopolnili tudi bogat spremljevalni program, delavnice za otroke in mladostnike.
    Več na https://www.facebook.com/events/1912691175637418/?acontext=%7B%22action_history%22%3A%22[%7B%5C%22surface%5C%22%3A%5C%22messaging%5C%22%2C%5C%22mechanism%5C%22%3A%5C%22attachment%5C%22%2C%5C%22extra_data%5C%22%3A%7B%7D%7D]%22%7D

  • Čas:
    24. 11. 2017
    od 17:00 do 18:30
    Lokacija:
    Modra soba / 5. nad. Filozofske fakultete, UL

    Izabela Morska, (Ne)možatost v poljski literaturi

    Izabela Morska (Filipiak), ena najvidnejših poljskih literarnih ustvarjalk, intelektualk in strokovnjakinj za družbenospolske študije, se bo s prevajalko Tatjano Jamnik pogovarjala o (ne)možatosti v poljski literaturi na primeru podobe lovca. Pesmi Izabele Morske v prevodu Tatjane Jamnik so bile uvrščene v antologijo Brez besed ji sledim: sodobna evropska lezbična poezija (Ljubljana: ŠKUC, 2015). Pogovor bo potekal v poljščini in angleščini, s povzetki v slovenščini.

  • Čas:
    24. 11. 2017
    od 20:00 do 23:30
    Lokacija:
    Ljubljana

    Noč je naša! / Reclaim the Night!

    NOČ JE NAŠA, NASILJU SE DAN KRAJŠA!

    Ni nas strah, ne bomo tiho, nismo same krive, ne bomo ostale doma, ker: however I dress, wherever I go, yes means yes and NO MEANS NO!

    Petek, 24. novembra ob 20h bomo ponovno preplavile mestne ulice s feminizmom, izganjale seksizem in gradile sestrsko* feministično samoobrambo v praksi.

    Shod Noč je naša (ang. Reclaim the night) predstavlja boj žensk* iz celega sveta, ki skupaj kričijo NE nasilju v družini, zlorabi in posilstvom ter vsem oblikam nasilja, ki temeljijo na spolni diskriminaciji. Skupaj zavzemimo ulice - noč je naša!

    P.S. Če se želiš priključiti organizaciji shoda, nam pošlji sporočilo preko FB ali na mail feminist.shod@gmail.com

AEC v1.0.4