- Čas:od 21. 09. 2017do 14. 01. 2018Lokacija:Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Kolumbova hči Alma M. Karlin
»Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
Alma M. Karlin
Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin. Razstavo pripravljamo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo bodo prvič predstavljeni tako kompleksno, celovito in inovativno.
Alma M. Karlin (1889–1950, Celje) je v letih 1919–27 sama prepotovala svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in nepogrešljiv, danes legendaren pisalni stroj – eriko.
V središče razstave bo postavljena Almina pot okrog sveta ter kronološko predstavljena življenje in delo. Na ogled bodo predmeti iz njene osebne in drugih zbirk, nekateri doslej niso bili predstavljeni širši javnosti: med njimi bo tudi skrivnostni kipec Li Tieguaija, ki mu je pripisovala nadnaravne moči, japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, izjemno bogata zbirka razglednic, fotografije, osebni predmeti in pohištvo. Na ogled bo izjemen in redek portret Alme M. Karlin, ki ga je ustvaril Božidar Jakac, ko sta se spoznala v partizanih.
Gradivo oziroma Almino zapuščino, ki jo bomo predstavili, poleg Pokrajinskega muzeja Celje hranijo tudi nekatere druge institucije in zasebni lastniki. Razstavo bodo obogatile video projekcije izjemno zanimivih in dragocenih pričevanj ljudi, ki so Almo tudi osebno poznali.
Novinar New York Timesa je leta 1933, ob izidu Almine popotne trilogije, zapisal, da »je kot prva ženska svet tako prepotovala«. V resnici ga tako – potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom – pred Almo tudi ni prepotoval nihče. Z razstavo jo bomo končno oziroma ponovno umestili na »svetovni zemljevid« največjih popotnikov vseh časov.
Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec
Oblikovanje: Takkolektiv
Koprodukcija: Cankarjev dom, Pokrajinski muzej Celje
Razstavo bodo dopolnili tudi bogat spremljevalni program, delavnice za otroke in mladostnike.
Več na https://www.facebook.com/events/1912691175637418/?acontext=%7B%22action_history%22%3A%22[%7B%5C%22surface%5C%22%3A%5C%22messaging%5C%22%2C%5C%22mechanism%5C%22%3A%5C%22attachment%5C%22%2C%5C%22extra_data%5C%22%3A%7B%7D%7D]%22%7D - Čas:15. 11. 2017od 19:00 do 20:30Lokacija:Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana
Ljubezen kliče pisavo
V pogovoru s prevajalko Suzano Koncut in z alžirskim pisateljem Saidom Khatibijem se bomo posvetili alžirski pisateljici Assii Djebar in njenem romanu Ljubezen, fantazija (Mladinska knjiga, 2001).
»Assia Djebar velja za najpomembnejšo avtorico frankofonske magrebske književnosti, hkrati pa je prva alžirska filmska scenaristka in režiserka. Po romanu Žeja (1957) se je vse bolj osredotočala na tematiko alžirskih žensk, razpetih med vsakršne prepovedi tradicionalnega sveta in zaznamovanih z udeležbo v zgodovinsko prelomnih časih svoje domovine. Vzporedno s tem »objektivnim« raziskovanjem so v njeno pisanje vse opazneje vdirali avtobiografski elementi, njena lastna »ženska« problematika.«
Vabljeni na 9. pogovor v sklopu serije predavanj in pogovorov o afriški literaturi. - Čas:15. 11. 2017od 19:00 do 21:00Lokacija:Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana
Pri3tličje | #bullyfreebar
Ne le filmska industrija, #TudiGostinstvo je prostor nadlegovanja in nasilja nad zaposlenimi. Opolzki in žaljivi komentarji, neželeno naslavljanje z vzdevki, zgodbe in šale s spolno vsebino, pohotni pogledi, strmenje v dele telesa, grožnje, kričanje in celo fizično nasilje so vsakdanji pojav; tako vsakdanji, da se včasih zdi del delovne rutine. Njegovi najpogostejši povzročitelji so stranke. Po ugotovitvah raziskave med zaposlenimi v ljubljanskih lokalih je odstotek žensk, ki so bile v času zaposlitve žrtve spolnega in drugega nadlegovanja 95%, kar je v primerjavi z moškimi sodelavci dvakrat več.
Gostinski lokali so najbolj odprti in izpostavljeni javni prostori, živ muzej prijaznosti in spoštljivosti, ki pa sta lahko le dvosmerni ali pa ju ni. Gost nima vedno prav. Dobrodošlica se konča pri prvem posegu v dostojanstvo zaposlenih.
Delavke in delavci v gostinstvu so navajeni poslušati, tokrat bodo spregovorili. O izkušnjah z nadlegovanjem, ki so posledice dolgo časa prisotne kulture, v kateri se s kavo, pivom ali pico kupi še kos človeka.
#BullyFreeBar