- Čas:od 21. 09. 2017do 14. 01. 2018Lokacija:Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Kolumbova hči Alma M. Karlin
»Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
Alma M. Karlin
Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin. Razstavo pripravljamo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo bodo prvič predstavljeni tako kompleksno, celovito in inovativno.
Alma M. Karlin (1889–1950, Celje) je v letih 1919–27 sama prepotovala svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in nepogrešljiv, danes legendaren pisalni stroj – eriko.
V središče razstave bo postavljena Almina pot okrog sveta ter kronološko predstavljena življenje in delo. Na ogled bodo predmeti iz njene osebne in drugih zbirk, nekateri doslej niso bili predstavljeni širši javnosti: med njimi bo tudi skrivnostni kipec Li Tieguaija, ki mu je pripisovala nadnaravne moči, japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, izjemno bogata zbirka razglednic, fotografije, osebni predmeti in pohištvo. Na ogled bo izjemen in redek portret Alme M. Karlin, ki ga je ustvaril Božidar Jakac, ko sta se spoznala v partizanih.
Gradivo oziroma Almino zapuščino, ki jo bomo predstavili, poleg Pokrajinskega muzeja Celje hranijo tudi nekatere druge institucije in zasebni lastniki. Razstavo bodo obogatile video projekcije izjemno zanimivih in dragocenih pričevanj ljudi, ki so Almo tudi osebno poznali.
Novinar New York Timesa je leta 1933, ob izidu Almine popotne trilogije, zapisal, da »je kot prva ženska svet tako prepotovala«. V resnici ga tako – potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom – pred Almo tudi ni prepotoval nihče. Z razstavo jo bomo končno oziroma ponovno umestili na »svetovni zemljevid« največjih popotnikov vseh časov.
Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec
Oblikovanje: Takkolektiv
Koprodukcija: Cankarjev dom, Pokrajinski muzej Celje
Razstavo bodo dopolnili tudi bogat spremljevalni program, delavnice za otroke in mladostnike.
Več na https://www.facebook.com/events/1912691175637418/?acontext=%7B%22action_history%22%3A%22[%7B%5C%22surface%5C%22%3A%5C%22messaging%5C%22%2C%5C%22mechanism%5C%22%3A%5C%22attachment%5C%22%2C%5C%22extra_data%5C%22%3A%7B%7D%7D]%22%7D - Čas:od 06. 10. 2017do 14. 10. 2017Lokacija:spletna stran Mesta žensk
MŽ: Rezidenca & Refleksija
REZIDENCA & REFLEKSIJA
EMMA MØLLER MARY OSBORN
Danska - Združeno kraljestvo - Slovenija
Rezidenca in refleksija
Producentki in kuratorki Emma Møller in Mary Osborne bosta na rezidenci razvijali novo mednarodno kuratorsko sodelovanje. Njun projekt se v svojem osrčju sprašuje, kako okrepiti mednarodno sodelovanje v umetnosti – kot dejanje aktivizma – z namenom razširitve kulturnega razumevanja. Zanima ju ustvarjanje platform, v okviru katerih bodo radikalni in alternativni glasovi slišani, preizpraševanje struktur, ki zatirajo telesa, in ustvarjanje prostora za kritično empatijo skozi uprizarjanje. Povezali se bosta z organizacijami iz južno-vzhodne Evrope in s slovenskimi umetnicami, ter razvijali svoj novi projekt Telesa onkraj meja, ki bo novembra letos predstavljen v Köbenhavnu.
Rezidenca Mesta žensk je priložnost za raziskovanje tistih uprizoritvenih praks, ki izrecno naslavljajo politiko telesa in spola. Izsledki njune raziskave in refleksije na festivalski program bodo objavljeni na spletni strani Mesta žensk.
Projekt in rezidenco podpirajo in omogočajo Mesto žensk, Angleški umetniški svet, Umetniški mednarodni razvojni fond britanskega sveta in Danska umetniška fundacija. - Čas:od 06. 10. 2017do 02. 11. 2017Lokacija:Galerija Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana
MŽ: O splavu
O SPLAVU
LAIA ABRIL
Španija / 2016
Razstava
Pod “naravnimi” okoliščinami bi ženska zanosila približno petnajstkrat v svojem življenju, kar bi pomenilo, da bi prišlo do približno deset porodov. Sedem od teh otrok bi preživelo otroštvo. Skozi stoletja so ljudje iskali načine, kako bi se izognili, zamaknili ali prekinili nosečnost.
Čeprav je dandanes varen in učinkovit splav mogoč, 47.000 žensk še vedno vsako leto umre zaradi neuspelega posega. Na milijone žensk, nepripravljenih donositi, ne glede na narodnost ali veroizpoved, je prikrajšanih za tehnologije splava, bodisi zakonsko bodisi na način družbene prisile. Številne med njimi so mladoletne in žrtve posilstev, njihova nosečnost zaradi različnih okoliščin ni zaželena ali ni izvedljiva ali pa je ogroženo njihovo zdravje.
O splavu dokumentira in pojmuje nevarnosti in škodo, ki jih ženskam povzroča manko legalnega, varnega in prostega dostopa do splava ter poudari kontinuirano erozijo reproduktivnih pravic žensk. Ko spleta svojo mrežo vprašanj okoli etike in morale, Abril tudi ustvarja niz vizualnih in tekstovnih manifestacij družbenih sprožilcev, stigem in tabujev okli splava, ki so bili do sedaj nevidni.
O splavu je prvo poglavje umetničinega trajajočega projekta Zgodovina mizoginije, vizualne raziskave, ki se je avtorica loti skozi primerjavo zgodovinskega in sodobnega. Delo je bilo prvič predstavljeno na festivalu Les Rencontres d' Arles 2016.
Razstava v Ljubljani prikazuje fragment celotnega dela in se usmerja na dve temi: zgodovino kontracepcije in ilegalne zgodbe.
Veččutno vodenje, prilagojeno tudi za slepe in slabovidne:
ponedeljek, 16. 10., ob 18.30;
četrtek, 19. 10., ob 17.00;
ponedeljek, 23. 10., ob 18.30;
torek, 24. 10., ob 17.00.
Zaradi omejenega števila so prijave obvezne: so-delujem@guest.arnes.si.
// v slovenščini //
Prost vstop.
Organizacija: Mesto žensk. V sodelovanju z Galerijo Kresija.
Izvedba vodenja: Ustvarjalna Pisarna SOdelujem.