Napovednica

  • Čas:
    od 21. 09. 2017
    do 14. 01. 2018
    Lokacija:
    Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana

    Kolumbova hči Alma M. Karlin

    »Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
    Alma M. Karlin

    Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin. Razstavo pripravljamo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo bodo prvič predstavljeni tako kompleksno, celovito in inovativno.

    Alma M. Karlin (1889–1950, Celje) je v letih 1919–27 sama prepotovala svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in nepogrešljiv, danes legendaren pisalni stroj – eriko.

    V središče razstave bo postavljena Almina pot okrog sveta ter kronološko predstavljena življenje in delo. Na ogled bodo predmeti iz njene osebne in drugih zbirk, nekateri doslej niso bili predstavljeni širši javnosti: med njimi bo tudi skrivnostni kipec Li Tieguaija, ki mu je pripisovala nadnaravne moči, japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, izjemno bogata zbirka razglednic, fotografije, osebni predmeti in pohištvo. Na ogled bo izjemen in redek portret Alme M. Karlin, ki ga je ustvaril Božidar Jakac, ko sta se spoznala v partizanih.
    Gradivo oziroma Almino zapuščino, ki jo bomo predstavili, poleg Pokrajinskega muzeja Celje hranijo tudi nekatere druge institucije in zasebni lastniki. Razstavo bodo obogatile video projekcije izjemno zanimivih in dragocenih pričevanj ljudi, ki so Almo tudi osebno poznali.

    Novinar New York Timesa je leta 1933, ob izidu Almine popotne trilogije, zapisal, da »je kot prva ženska svet tako prepotovala«. V resnici ga tako – potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom – pred Almo tudi ni prepotoval nihče. Z razstavo jo bomo končno oziroma ponovno umestili na »svetovni zemljevid« največjih popotnikov vseh časov.

    Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec
    Oblikovanje: Takkolektiv
    Koprodukcija: Cankarjev dom, Pokrajinski muzej Celje

    Razstavo bodo dopolnili tudi bogat spremljevalni program, delavnice za otroke in mladostnike.
    Več na https://www.facebook.com/events/1912691175637418/?acontext=%7B%22action_history%22%3A%22[%7B%5C%22surface%5C%22%3A%5C%22messaging%5C%22%2C%5C%22mechanism%5C%22%3A%5C%22attachment%5C%22%2C%5C%22extra_data%5C%22%3A%7B%7D%7D]%22%7D

  • Čas:
    od 06. 10. 2017
    do 02. 11. 2017
    Lokacija:
    Galerija Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana

    MŽ: O splavu

    O SPLAVU
    LAIA ABRIL
    Španija / 2016
    Razstava

    Pod “naravnimi” okoliščinami bi ženska zanosila približno petnajstkrat v svojem življenju, kar bi pomenilo, da bi prišlo do približno deset porodov. Sedem od teh otrok bi preživelo otroštvo. Skozi stoletja so ljudje iskali načine, kako bi se izognili, zamaknili ali prekinili nosečnost.

    Čeprav je dandanes varen in učinkovit splav mogoč, 47.000 žensk še vedno vsako leto umre zaradi neuspelega posega. Na milijone žensk, nepripravljenih donositi, ne glede na narodnost ali veroizpoved, je prikrajšanih za tehnologije splava, bodisi zakonsko bodisi na način družbene prisile. Številne med njimi so mladoletne in žrtve posilstev, njihova nosečnost zaradi različnih okoliščin ni zaželena ali ni izvedljiva ali pa je ogroženo njihovo zdravje.

    O splavu dokumentira in pojmuje nevarnosti in škodo, ki jih ženskam povzroča manko legalnega, varnega in prostega dostopa do splava ter poudari kontinuirano erozijo reproduktivnih pravic žensk. Ko spleta svojo mrežo vprašanj okoli etike in morale, Abril tudi ustvarja niz vizualnih in tekstovnih manifestacij družbenih sprožilcev, stigem in tabujev okli splava, ki so bili do sedaj nevidni.

    O splavu je prvo poglavje umetničinega trajajočega projekta Zgodovina mizoginije, vizualne raziskave, ki se je avtorica loti skozi primerjavo zgodovinskega in sodobnega. Delo je bilo prvič predstavljeno na festivalu Les Rencontres d' Arles 2016.

    Razstava v Ljubljani prikazuje fragment celotnega dela in se usmerja na dve temi: zgodovino kontracepcije in ilegalne zgodbe.



    Veččutno vodenje, prilagojeno tudi za slepe in slabovidne:

    ponedeljek, 16. 10., ob 18.30;
    četrtek, 19. 10., ob 17.00;
    ponedeljek, 23. 10., ob 18.30;
    torek, 24. 10., ob 17.00.
    Zaradi omejenega števila so prijave obvezne: so-delujem@guest.arnes.si.

    // v slovenščini //

    Prost vstop.

    Organizacija: Mesto žensk. V sodelovanju z Galerijo Kresija.
    Izvedba vodenja: Ustvarjalna Pisarna SOdelujem.

  • Čas:
    od 06. 10. 2017
    do 14. 10. 2017
    Lokacija:
    spletna stran Mesta žensk

    MŽ: Rezidenca & Refleksija

    REZIDENCA & REFLEKSIJA
    EMMA MØLLER MARY OSBORN
    Danska - Združeno kraljestvo - Slovenija
    Rezidenca in refleksija

    Producentki in kuratorki Emma Møller in Mary Osborne bosta na rezidenci razvijali novo mednarodno kuratorsko sodelovanje. Njun projekt se v svojem osrčju sprašuje, kako okrepiti mednarodno sodelovanje v umetnosti – kot dejanje aktivizma – z namenom razširitve kulturnega razumevanja. Zanima ju ustvarjanje platform, v okviru katerih bodo radikalni in alternativni glasovi slišani, preizpraševanje struktur, ki zatirajo telesa, in ustvarjanje prostora za kritično empatijo skozi uprizarjanje. Povezali se bosta z organizacijami iz južno-vzhodne Evrope in s slovenskimi umetnicami, ter razvijali svoj novi projekt Telesa onkraj meja, ki bo novembra letos predstavljen v Köbenhavnu.

    Rezidenca Mesta žensk je priložnost za raziskovanje tistih uprizoritvenih praks, ki izrecno naslavljajo politiko telesa in spola. Izsledki njune raziskave in refleksije na festivalski program bodo objavljeni na spletni strani Mesta žensk.



    Projekt in rezidenco podpirajo in omogočajo Mesto žensk, Angleški umetniški svet, Umetniški mednarodni razvojni fond britanskega sveta in Danska umetniška fundacija.

  • Čas:
    od 08. 10. 2017
    do 15. 10. 2017
    Lokacija:
    Galerija Alkatraz, Metelkova mesto

    MŽ: Kurbazaspermo

    KURBAZASPERMO
    ANNA LINDER JASMINA ŠEPETAVC
    Švedska / 2016
    Filmska instalacija

    Eksperimentalni film o nezaželenem življenju brez otrok v svetu, kjer normativno heteroseksualni odnosi narekujejo, kdo in na kakšen način lahko postane starš. Ko gre za reprodukcijo, nas naša neusmiljena telesa skrčijo zgolj na določen biološki spol ali dani družbeni spol. A hrepenenje po otrocih ni omejeno na naša telesa, kajti zmožnost nosečnosti je mogoče podariti, deliti in se je lotiti skupaj.

    Avtorica o projektu: »V temi se je mogoče osredotočiti na naša telesa in telesne dele, poleg tega pa tema tudi nudi potrebno intimnost za film. Golota brez ekshibicionizma. Telesa brez prilaščanja. Telesni deli, ki pripadajo velikemu družinskem telesu namesto posameznicam_kom. Zamisel o snemanju ohlapnih telesnih delov, ki so neskladni, nepovezani in prepleteni, se je zdela pomembna za film. Pomembna za nas. Pomembna za pojem družine. Veliko nas je, ki na različne načine pripadamo. Že zelo zgodaj sem vedela, da bo film zelo temen, z neskladno in premikajočo se svetlobo, in da bo posnet v tehniki super 8. Te tri različne začetne točke so tvorile osnovo filmskega projekta v letu 2011.«

    Na otvoritvi filmske instalacije se bo z Anno Linder pogovarjala Jasmina Šepetavc.

    // v angleščini //

    Vstop prost.

    V okviru projekta Uprizarjati spol - ples razlik.

    Kurbazaspermo je del raziskovalnega projekta Kvir gibljive slike na Akademiji Valand.

  • Čas:
    od 12. 10. 2017
    do 10. 11. 2017
    Lokacija:
    Galerija ŠKUC

    MŽ: Liminalni agenti

    LIMINALNI AGENTI
    ŠPELA PETRIČ MIHA TURŠIČ TJAŠA POGAČAR
    Slovenija
    Razstava

    Razstava predstavlja projekte, ki kombinirajo umetniške in znanstvene postopke in pristope za izgradnjo alternativnih modelov relacij z nečloveškimi drugimi – najsibo rastlinskimi, živalskimi ali tehnološkimi – relacij, ki ne bi temeljile na privilegiranju človeškega. Taka neantropocentrična perspektiva odpira prostor za nove koncepcije in konfiguracije življenja in prihodnosti ter predstavlja izziv tudi za sodobno umetnost, saj terja prevpraševanje njene humanistične podlage.

    Kuratorka: Tjaša Pogačar

    Predstavljeni projekti:

    Voyager / 140 AU, Špela Petrič in Miha Turšič
    Naval Gazing, Špela Petrič
    Skotopoeza, Špela Petrič
    Fitateratologija, Špela Petrič
    becoming.a(thing), Špela Petrič in Miha Turšič
    Razstavni dogodki:
    14. oktober, 17.00-20.00: becoming.a(thing), participativni semiotični laboratorij
    19., 26. oktober, 18.00: vodstva po razstavi s kuratorico
    Vstop prost.

  • Čas:
    12. 10. 2017
    od 17:00 do 18:00
    Lokacija:
    Park Špica

    MŽ: HODI.TI

    HODI.TI
    IRENA PIVKA BRANE ZORMAN
    Slovenija / 2017 / 40'
    Lokacijski večmedijski performans

    HODI.TI je lokacijski, večmedijski performans, ki se odvija po mestnih ulicah. Zasnovan je kot zvočni sprehod, ki ga gledalka_ec obhodi po vnaprej začrtani poti s pomočjo aplikacije na telefonu, opremljenim s slušalkami. S pomočjo zvočnih slik, vtisnjenih v lokacijo začrtane poti, prehaja med fiktivnimi in realnimi situacijami. Performans preplete naracijo in zvok s prostorom, potjo, in ga kot celoto ponudi v doživljanje.

    Zvočna slika je nastala na bregovih reke Ljubljanice, posneta pa je bila z binauralnimi in studijskimi mikrofoni.

    Hoditi, pešačiti, stopati, korakati, marširati … premakniti se.

    Ko hodiš po varni, znani poti mesta, si težko predstavljaš, da ženske ponekod po svetu ne hodijo same. Da je individualna hoja povezana z neprimernim, celo nedovoljenim vedenjem. Pri tem gre za mehanizme nadzora »varne« hoje posameznic, in sicer v obliki družbene regulacije, ki je že, v bližnji prihodnosti pa bo še bolj izpopolnjeno podkrepljena z aparati moči, nadzora, kapitala. Prav ti aparati danes in tukaj, na »varnih« območjih, krojijo našo vsakodnevno hojo. Le-ta postaja vse bolj časovno omejena, regulirana, natančno določena in usmerjana.

    Skupinska, kolektivna hoja je – kot upor in osvajanje prostora – odraz politične akcije. Kaj pa individualna hoja? Ali je hoja kot zavestna in osebna odločitev lahko moč posameznice_ka? Rez v obstoječi družbeni sistem. Je hoditi radikalno? Hoja kot mogoči način upora – toliko bolj, ko si čas in prostor za hojo prilasti ženska, tista ženska, ki ima družbeno reguliran in posledično tudi samoreguliran dostop do časa za hojo.



    Zaradi omejenega števila udeleženk_cev obvezna prijava na: production@cityofwomen.org.

    // v slovenščini in angleščini //

    Vstopnice: 7 € / 5 €

  • Čas:
    12. 10. 2017
    od 18:00 do 19:00
    Lokacija:
    Park Špica

    MŽ: HODI.TI

    HODI.TI
    IRENA PIVKA BRANE ZORMAN
    Slovenija / 2017 / 40'
    Lokacijski večmedijski performans

    HODI.TI je lokacijski, večmedijski performans, ki se odvija po mestnih ulicah. Zasnovan je kot zvočni sprehod, ki ga gledalka_ec obhodi po vnaprej začrtani poti s pomočjo aplikacije na telefonu, opremljenim s slušalkami. S pomočjo zvočnih slik, vtisnjenih v lokacijo začrtane poti, prehaja med fiktivnimi in realnimi situacijami. Performans preplete naracijo in zvok s prostorom, potjo, in ga kot celoto ponudi v doživljanje.

    Zvočna slika je nastala na bregovih reke Ljubljanice, posneta pa je bila z binauralnimi in studijskimi mikrofoni.

    Hoditi, pešačiti, stopati, korakati, marširati … premakniti se.

    Ko hodiš po varni, znani poti mesta, si težko predstavljaš, da ženske ponekod po svetu ne hodijo same. Da je individualna hoja povezana z neprimernim, celo nedovoljenim vedenjem. Pri tem gre za mehanizme nadzora »varne« hoje posameznic, in sicer v obliki družbene regulacije, ki je že, v bližnji prihodnosti pa bo še bolj izpopolnjeno podkrepljena z aparati moči, nadzora, kapitala. Prav ti aparati danes in tukaj, na »varnih« območjih, krojijo našo vsakodnevno hojo. Le-ta postaja vse bolj časovno omejena, regulirana, natančno določena in usmerjana.

    Skupinska, kolektivna hoja je – kot upor in osvajanje prostora – odraz politične akcije. Kaj pa individualna hoja? Ali je hoja kot zavestna in osebna odločitev lahko moč posameznice_ka? Rez v obstoječi družbeni sistem. Je hoditi radikalno? Hoja kot mogoči način upora – toliko bolj, ko si čas in prostor za hojo prilasti ženska, tista ženska, ki ima družbeno reguliran in posledično tudi samoreguliran dostop do časa za hojo.



    Zaradi omejenega števila udeleženk_cev obvezna prijava na: production@cityofwomen.org.

    // v slovenščini in angleščini //

    Vstopnice: 7 € / 5 €

  • Čas:
    12. 10. 2017
    od 19:00 do 20:00
    Lokacija:
    Kulturni dom Krško, Trg Matije Gubca 2, Krško

    Naprej v preteklost - s pesmijo za enakopravnost spolov

    Pesniška zbirka z naslovom Naprej v preteklost je knjiga, ki na duhovit in edinstven način obravnava problematiko družbene neenakosti med spoloma. Nastala je v sklopu projekta Zavoda Mundilfari (sofinancer: MDDSZ) Kdaj, če ne zdaj?, katerega namen je spodbujanje diskusije o enakih možnostih za oba spola. Predstavitev knjige bo spremljal pogovor z zanimivimi gosti, ki bo tekel predvsem o vlogi moškega in njegovem prispevku k naprednejši družbi brez omejujočih in nazadnjaških konceptov.

    Organizacija: Zavod Mundilfari in Kulturni dom Krško

  • Čas:
    12. 10. 2017
    od 19:00 do 20:00
    Lokacija:
    Vodnikova domačija, Vodnikova 65, Ljubljana

    Rdeča Rosa / Ljubljanski festival stripa Tinta

    Rosa Luxemburg, ena največjih ikon politične levice, borka za pravice žensk ter revolucionarka, je pomembno zaznamovala svoj čas, njena filozofska misel pa odzvanja še danes, skoraj sto let po njeni smrti. Risoroman Rdeča Rosa angleške striparke Kate Evans, ki ga je v prevodu Anje Golob izdala založba VigeVageKnjige (2016), prinaša predstavitev njenega življenja in dela v podobah, dialogih in izbranih citatih. Na oder so risoroman s pomočjo pripovedi, animacije in glasbe v živo postavili pripovedovalka Špela Frlic, glasbenik Drago Ivanuša in animator Jure Lavrin.

    Pred dogodkom nas bo z uvodnim nagovorom pozdravila avtorica risoromana Kate Evans.

    Vstopnice: 7 EUR in 5 EUR v preprodaji (na www.mojekarte.si ter v času odpiralnih ur na Vodnikovi domačiji).

    Dogodek je del programa ljubljanskega stripovskega festivala Tinta 2017.

  • Čas:
    12. 10. 2017
    od 19:00 do 21:00
    Lokacija:
    Cankarjev dom, Prešernova 12, Ljubljana

    Alma, teozofinja, predavanje

    Doc. dr. Igor Škamperle, predavanje

    Alma Karlin je bila nenavadno zanimiva osebnost, o kateri je težko podati celovit opis. Poznamo jo kot izredno pogumno in samosvojo svetovno popotnico ter kot literarno ustvarjalko in izobraženko, manj pa nam je znano, kakšen je bil njen duhovni nazor. Bila je zagovornica teozofskega nauka, ki ga je vztrajno razvijala in ga tudi dobro poznala. V njenem času so se izbrani privrženci navduševali nad teozofijo, ki skuša preseči posamezne religijske veroizpovedi, v iskanju njihove skupne osnove – znanosti pa želi nadgraditi filozofijo s poudarjenim duhovnim pogledom na svet in človeka. Temeljna sestavina teozofije pa ni le intelektualna učenost, ampak izkustvena vpeljanost v misterij bivanja in različne kulture, kar je Alma Karlin na svojih dolgotrajnih poteh po vsem svetu globoko izkusila. O tem bo na rojstni dan Alme Karlin predaval doc. dr. Igor Škamperle, sociolog kulture in komparativist, tudi sam teozof.

  • Čas:
    12. 10. 2017
    od 21:30 do 23:30
    Lokacija:
    Klub Gromka, AKC Metelkova mesto

    MŽ: Koncert

    KONCERT
    UTE WASSERMANN ELISABETH HARNIK NINA POLASCHEGG LUISA TUCCIARIELLO ALISON BLUNT HANNAH MARSHALL
    Koncert

    Glasbeno bogat, strukturno in idejno pisan večer proste improvizacije. Naše gostje prihajajo iz različnih okolij, tudi pot do improvizacijskih praktik, generacijski razpon, trenutni muzični momenti oziroma njihove najpogostejše družbene situacije so precej raznolike. Nekaj od njih jih je že igralo skupaj, nekatere kombinacije pa bomo v Klubu Gromka slišale_i premierno.

    Priča bomo petim krajšim nastopom, koncertni večer pa se bo zaključil z nastopom udeleženk_cev delavnice Glasovni laboratorij, ki jo med festivalom vodi Ute Wassermann in kateremu se bo pridružila vokalistka Luisa Tucciariello.

    Program:

    Ute Wassermann
    Elisabeth Harnik, Nina Polaschegg
    Luisa Tucciariello, Alison Blunt, Hannah Marshall

    odmor

    Ute Wassermann, Elisabeth Harnik, Nina Polaschegg,
    Alison Blunt, Hannah Marshall, Elisabeth Harnik
    Ute Wassermann z udeleženkami_ci delavnice, Luisa Tucciariello

    Vstopnice: 7 € / 5 €

AEC v1.0.4