Napovednica

  • Čas:
    od 06. 06. 2017
    do 20. 06. 2017
    Lokacija:
    Različna prizorišča

    Festival Parada ponosa 2017

    Festival Parada ponosa 2017 združuje paleto različnih dogodkov in bo vrhunec dosegel v soboto, 17. junija, s tradicionalnim pohodom po ljubljanskih ulicah. Letošnji slogan Odstiranje nevidnega obiskovalko_ca festivala še posebej usmerja na dogodke, ki naslavljajo interspolnost.

    Vsi dogodki dostopni na: https://narobe.si/koledar/

  • Čas:
    19. 06. 2017
    od 08:30 do 13:00
    Lokacija:
    Hotel Slon v Ljubljani (konferenčna dvorana Klub, 1. nadstropje)

    Vidik spola pri oskrbi in integraciji migrantov

    MDDSZ vas vabi na mednarodni posvet Vidik spola pri oskrbi in integraciji migrantov. Posvet financira bilateralni sklad Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009 - 2014.


    Namen posveta je predstavitev primerov dobrih praks s področja migracij in enakosti spolov ter izmenjava izkušenj pri delu z migrantskimi moškimi. Posvet, na katerega smo povabili strokovnjake in strokovnjakinje iz Slovenije, Norveške in Italije, je namenjen oblikovalkam in oblikovalcem politik, nevladnim organizacijam, socialnim delavkam in delavcem, medijem ter vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z migrantsko problematiko oziroma jih tema osebno zanima.

    Posvet bo v ponedeljek, 19. junija 2017, med 8.30 in 13.00 v Hotelu Slon v Ljubljani (konferenčna dvorana Klub, 1. nadstropje).

    Zaradi organizacije dogodka so prijave obvezne (do 14. 6.2017). Prijavnica in celoten program so dostopni na:http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/enake_moznosti/projekt_iz_sredstev_egp_in_nfm/vidik_spola_pri_oskrbi_in_integraciji_migrantov/

  • Čas:
    19. 06. 2017
    od 19:00 do 21:00
    Lokacija:
    Založba Goga, Glavni trg 6, Novo Mesto

    Literarni večer z Joanno Bator

    Peščena gora je poetično ime za betonski blok v šlezijskem mestu Wałbrzych, kamor je umeščeno dogajanje istoimenskega feminističnega, ikonoklastičnega, jezikovno svežega in z epskim zamahom izpisanega romana Joanne Bator (1968). Skozi številne majhne, pogosto ganljive, tople ženske zgodbe se izrisuje prepričljiv panoramski portret povojne poljske družbe z njenimi etničnimi, religioznimi, patriarhalnimi in drugimi mitologijami.

    Feministična odločnost je tista, zaradi katere proza Joanne Bator ni čisto nič fina in napudrana, pač pa do komolcev potopljena v vse(m) preveč človeškem. Namesto romantike nam postreže z »revmantiko«, namesto korektnosti pa s ko(n)k(r)etnostjo. Gre za pripovedni zamah, ki zbada in ščiplje kakor vroča voda s kisom in zamotano (ne zgolj) poljsko miselnost vpisuje v vsako besedo posebej.

    *********

    Joanna Bator je rojena v Vroclavu kjer je študirala kulturologijo in spoznala svojega »življenjskega sopotnika«. Definicija »soproga« je za osebo, ki se razglaša za feministko, razumljivo preozka, oziroma, kot pravi sama: »klavstrofobična, zadušljiva in prisiljeno monogamna«. Vroclavu sta sledila Varšava in doktorski študij filozofije, potem pa štipendija v New Yorku in dvom, ali je bila akademska pot prava izbira.
    Če ne štejemo Feminizma, postmodernizma, psihoanalize (2001), njenega doktorskega dela, ki obravnava filozofske vidike feminističnih teorij in dialog feministk s psihoanalizo in postmodernizmom, je njena prva knjiga Kobieta (Ženska, 2002). Po naslovu feministični manifest, po vsebini fiktivna avtobiografija, z osvobojeno intelektualko v glavni vlogi. (iz spremne besede)

AEC v1.0.4