- Čas:22. 06. 2019od 11:00 do 19:00Lokacija:Mala Galerija BS, Slovenska cesta 35, Ljubljana
Glasno-žitje: Feministična umetnost na ALUO UL, 2. del
Glasno-žitje
Feministična umetnost na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL, 2.del
Polona Drobnič
Tilyen Mucik
Urška Preis
Nina Baznik
Qëndresë Deda
5.6. – 30.6.2019
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in KUD Mreža pripravljata skupinski razstavi feministične umetnosti, ki nastaja in je nastajala med študijem na instituciji in ob njem. Prva razstava naslovom Éden, dva, … pet (kosmatih) predlogov za boljši jutri je bila na ogled v Galeriji Alkatraz, druga pa je del stote obletnice Univerze v Ljubljani in je postavljena v novoustanovljeni univerzitetni Mali galeriji BSi na Slovenski cesti 35.
Skovanka glasno-žitje nastopa kot nasprotje besedi tihožitje, ki je bil eden redkih žanrov, s katerimi so se lahko ukvarjale umetnice vse do konca 19. stoletja. V umetniških šolah jim ni bilo dovoljeno upodabljanje golih modelk_lov, saj je bilo to razumljeno kot neprimerno in nespodobno zanje. Pojem nespodobnosti je bil seveda zgolj stekleni strop, ki je preprečeval, da bi ženske začele posegati po bolj donosni »visoki« zgodovinski umetnosti. Pogoj zanjo je bilo znanje upodabljanja golih teles, aktov.
Glasno-žitje je razstava, ki namesto šopkov (za osmi marec) jasno in glasno predlaga ponoven premislek o položaju žensk, LGBTIQ populacije in ostalih ranljivih skupin. Obenem pa razstava in z njo avtorice v času, ko vedno bolj opazni tradicionalistični diskurzi postajajo sovražno in (cis)seksistično nastrojeni, zahteva tudi podporo širše javnosti oz. kot pravi bell hooks: Feminizem je za vse.
Razstavi odkrivata da na in ob UL ALUO nastajajo zanimiva dela, ki gotovo prispevajo tudi h kritiki (sistemskega) seksizma, ki se nedvomno še vedno pojavlja celo na visokošolskih institucijah.
Glasbeni performans študentke in študenta UL AG ob otvoritvi razstave v sklopu programa FriFormAV: Gašper Livk - kontrabas in Neža Zupanc - flavta.
Produkcija: KUD Mreža, Akademija za likovno umetnosti in oblikovanje UL, Akademija za glasbo UL
Več na: http://galerijalkatraz.org/?p=15795, http://www.aluo.uni-lj.si/novica/feministicna-umetnost-na-aluo-2-del/, https://www.bsi.si/o-nas/mala-galerija-banke-slovenije - Čas:22. 06. 2019od 11:00 do 13:00Lokacija:Ljubljana, Slovenia
Ljubljana: Po sledeh Ivana Vurnika in Helene Kottler Vurnik
Sobota, 22. junija 2019, ob 11. uri
Ljubljana, pred Zadružno gospodarsko banko na Miklošičevi
PO SLEDEH IVANA VURNIKA IN HELENE KOTTLER VURNIK V LJUBLJANI
Ogledali si bomo dela arhitekta Ivana Vurnika in njegove žene Helene Kottler Vurnik: Zadružno gospodarsko banko, Sokolski dom Tabor, cerkev Sv. Petra in Anatomski inštitut.
Na poti nas bo spremljal kustos Narodne galerije, dr. Andrej Smrekar. - Čas:22. 06. 2019od 17:00 do 23:00Lokacija:Ljubljana, Slovenia
Paradni dan in Parada ponosa
URA: 17:00–18:00
NASLOV: Pred-paradni dogodek
OPIS: Koncert FPZ Z’borke, priprave na protestni pohod
LOKACIJA: Metelkova
URA: 18:00–19:00
NASLOV: Parada ponosa
OPIS: Protestni pohod
LOKACIJA: po ulicah Ljubljane
URA: 19:00–23:00
NASLOV: Politični program
OPIS: Nagovori; koncert: Raiven; koncert: Volk za njenimi očmi; nastop: Chiyo Gomes (VB); nastop: FaTsula (GR)
LOKACIJA: Novi trg
-------------------------------
*VOLK ZA NJENIMI OČMI
Volk za njenimi očmi je štiričlanski ženski bend.
Eva Kokalj – glavni vokal, ritem kitara
Maja Pahor – bas, kitara, bobni
Tina Mirošič – vokal, kitara, bobni
Petra Hrovatin – bas, sintetizator
To je pank.
To je rep.
To je poezija.
Je pripoved, misel, melodija.
Je sprememba, krik, melanholija.
Je upor, nova dimenzija.
*CHIYO GOMES
Temni_a princ_esa in potepuška_i mešanka_ec londonske kabarejske scene. Afrolatinsko trans telo, ki skuša stvari razfukati: Chiyo uničuje angleško drag sceno in napada samo srce kabareja s profesionalno izvedenimi in prikupnimi, a čutnimi nastopi. Redno nastopa sam_a samcat_a, včasih pa združi moči s platformami, kot je The cocoa butter club.
*RAIVEN
Raiven svoje "zvočne sanje" na odrih predstavlja ob spremljavi DJ-seta in plesalcev.
Pripravite se na potovanje z Raiven v svet udarnih basov, synthov in raziskovanje temnejše strani elektro popa. Vse to ob naraciji, ki bo poslušalko_ca skozi glasbo privedla do tega, da se ji_mu bodo ob tem prikazovale žive slike − tako kot v najbolj doživetih sanjah.
Širši javnosti se je predstavila leta 2014, ko je izdala pesem Jadra, ki je nastala v sodelovanju s Tadejem Koširjem (Muff) in Jernejem Kržičem (Neomi, Zebra Dots), in zanjo posnela tudi videospot. 2017 je izdala svoj prvenec Magenta, na njem je tudi pesem Povej, ki je istega leta dobila tudi vizualno podobo. Za album je leta 2018 prejela zlato piščal − slovensko strokovno glasbeno nagrado, ki jo podeljuje Kulturno-umetniško društvo Zlata piščal za dosežke na področju slovenske popularne glasbe.
Na Emi se je prvič predstavila leta 2016 s pesmijo Črno bel in zasedla drugo mesto. Leto pozneje je bila s pesmijo Zažarim tretja. Tretjo vrnitev na Emo pa povzema KAOS!
Plesni nastop FaTsule: Silna stegna
Rekle_i so mi, da sem predebel, da bi plesal. Zdaj pa glejte, kako bom uničil stereotipe o različnih telesih! - Čas:22. 06. 2019od 20:00 do 22:00Lokacija:Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Agnès Varda – potepuhinja feminističnega filma
Fotografinja, režiserka, vizualna umetnica in instagramerka. Otroško radovedna humanistka, vesela feministka in jezna aktivstka. Ljubiteljica mačk, serije Punce in krompirja v obliki srca.
Nedavno preminuli cineastki Agnès Varda, pionirki francoskega novega vala in eni osrednjih figur svetovnega filma se bomo v Slovenski kinoteki junija poklonili s projekcijo njene največje mojstrovine Brez strehe in zakona (1985) ter s projekcijo filma Sreča (1965).
Sreča/Le bonheur
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
François (Jean-Claude Drout), dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Thérèse (Claire Drout). Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Emilie (Marie-France Boyer), pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in se vda v nenavadno situacijo. Mojstrovina legendarne "babice francoskega novega vala" Agnès Varda; posebna nagrade žirije v Berlinu 1965.
Program na: https://www.facebook.com/events/427770311149792/ - Čas:22. 06. 2019od 23:00 do 23:30Lokacija:Klub Tiffany in Monokel, Masarykova cesta 24 Ljubljana
Festival parada ponosa: Paradni žur
DEENA ABDELWAHED
Deena je začela svojo glasbeno kariero kot del kolektiva World Full of Bass v Tunisu ter jo nadaljevala v kolektivu Arabsazy. Leta 2016 je spoznala ekipo InFiné in nastopala v klubih, na festivalih in klubskih večerih, kot so Concrete (kjer je zdaj hišna DJ-ka), Boiler Room, Villette Sonique, Wet for Me, CMT (»Hail Mother Internet«), Room for Resistance, Saüle (Berghain) in Rewire Festival. Deena je nedvomno postavila Tunizijo na mednarodni zemljevid elektronske glasbe, vendar je ne bi bilo prav kategorizirati zgolj na podlagi njenih korenin, saj je tipična predstavnica globalne generacije, ki je doma na internetu in za katero so meje zastarel koncept. Poleg tega je Deena glasbena samoukinja, saj ni želela čakati, da bi ji bilo znanje prinešeno pod nos.
Želi si odkriti zvok prihodnosti in za svojo mešalno mizo ne diskriminira glede geografskega porekla. Njeni DJ nastopi na široko odpirajo vrata njenemu raziskovalnemu laboratoriju, kjer se igra z mejo med klubsko in avantgardno glasbo in še neslišanimi ritmi iz subkulturnih robov. Prihodnost, ki jo gradi, temelji na pozivu, naj se zbudimo iz patološke ravnodušnosti, ki pustoši po naši zagrenjeni dobi – v Deenine transspolne hibridne mikse se prebije samo sveža in predrzna glasba. Vendar pa je treba njene DJ-ske podvige ločevati od njenega skladateljskega dela, ki ga zaznamuje človeška in umetniška iskrenost. Kot DJ-ka si ne zastavlja mej in uporabi vse, kar ji lahko svet ponudi, njen skladateljski alter ego pa raziskuje notranje pokrajine in razkriva sledi zgodovine, iz katere se je Deena izoblikovala kot oseba in kot umetnica; samostvaritev iz frustracij in omejitev, rojenih iz nazadnjaškega mišljenja. To ni domena ne Vzhoda in ne Zahoda, Deena pa si ga neutrudno prizadeva razkriti in izničiti.
Njen prvenec Khonnar je izšel novembra 2018 in ustvarja točko preloma med Severom in Jugom in postrevolucionarni odgovor generacije, ki se emancipira, zaton vpliva Zahoda in patriarhata, novo dekolonializacijo … Deena je na čelu novih glasbenih pristopov in Khonnar je manifest generacije, ki se ne želi prilagajati ali biti všečna, generacije, ki je stisnjena v kot in ki si pospešeno jemlje nazaj nadzor nad lastno identiteto skupaj z vsemi izgubami in kaosom, ki jih to prinaša.