Napovednica

  • Čas:
    od 21. 09. 2017
    do 14. 01. 2018
    Lokacija:
    Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana

    Kolumbova hči Alma M. Karlin

    »Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
    Alma M. Karlin

    Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin. Razstavo pripravljamo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo bodo prvič predstavljeni tako kompleksno, celovito in inovativno.

    Alma M. Karlin (1889–1950, Celje) je v letih 1919–27 sama prepotovala svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in nepogrešljiv, danes legendaren pisalni stroj – eriko.

    V središče razstave bo postavljena Almina pot okrog sveta ter kronološko predstavljena življenje in delo. Na ogled bodo predmeti iz njene osebne in drugih zbirk, nekateri doslej niso bili predstavljeni širši javnosti: med njimi bo tudi skrivnostni kipec Li Tieguaija, ki mu je pripisovala nadnaravne moči, japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, izjemno bogata zbirka razglednic, fotografije, osebni predmeti in pohištvo. Na ogled bo izjemen in redek portret Alme M. Karlin, ki ga je ustvaril Božidar Jakac, ko sta se spoznala v partizanih.
    Gradivo oziroma Almino zapuščino, ki jo bomo predstavili, poleg Pokrajinskega muzeja Celje hranijo tudi nekatere druge institucije in zasebni lastniki. Razstavo bodo obogatile video projekcije izjemno zanimivih in dragocenih pričevanj ljudi, ki so Almo tudi osebno poznali.

    Novinar New York Timesa je leta 1933, ob izidu Almine popotne trilogije, zapisal, da »je kot prva ženska svet tako prepotovala«. V resnici ga tako – potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom – pred Almo tudi ni prepotoval nihče. Z razstavo jo bomo končno oziroma ponovno umestili na »svetovni zemljevid« največjih popotnikov vseh časov.

    Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec
    Oblikovanje: Takkolektiv
    Koprodukcija: Cankarjev dom, Pokrajinski muzej Celje

    Razstavo bodo dopolnili tudi bogat spremljevalni program, delavnice za otroke in mladostnike.
    Več na https://www.facebook.com/events/1912691175637418/?acontext=%7B%22action_history%22%3A%22[%7B%5C%22surface%5C%22%3A%5C%22messaging%5C%22%2C%5C%22mechanism%5C%22%3A%5C%22attachment%5C%22%2C%5C%22extra_data%5C%22%3A%7B%7D%7D]%22%7D

  • Čas:
    od 25. 11. 2017
    do 10. 12. 2017
    Lokacija:
    Slovenija

    Dogodki ob mednarodnih dnevih akcij proti nasilju nad ženskami

    25. novembra obeležujemo Mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. V ta namen se bodo v naslednjih 16ih dneh aktivizma zvrstili dogodki po celi Sloveniji.
    Koledar dogodkov (delavnic, predavanj, posvetov...) najdete na:
    http://www.drustvo-dnk.si/novice/393-napovednik-dogodkov-ob-mednarodnih-dnevih-akcij-proti-nasilju-nad-enskami.html

  • Čas:
    od 25. 11. 2017
    do 03. 12. 2017
    Lokacija:
    LJUBLJANA/PTUJ/KOPER/MARIBOR/BISTRICA OB SOTLI/IDRIJA/TRST

    33. FESTIVAL LGBT FILMA

    Slovenski Festival LGBT filma ima zelo pestro zgodovino, saj je zamenjal že veliko dvoran, skrbnikov, selektorjev in domicilov. Začel se je leta 1984 v okviru gejevskega festivala Magnus pri Škucu, nekaj let pa je gostoval v Cankarjevem domu. Gejevski in lezbični festival se je nato nadaljeval Galeriji Škuc in preživel zasilne projekcije v Galeriji Kapelica na Kersnikovi, dokler ni dobil stalnega prostora v Slovenski kinoteki. Med obnavljanjem Kinoteke je potekal v Kinodvoru.
    Program: http://www.skuc.org/festival-lgbt-filma/

  • Čas:
    27. 11. 2017
    od 16:00 do 18:00
    Lokacija:
    Cankarjev dom, Klub CD

    Alma, pisateljica - simpozij

    Simpozij

    Alma M. Karlin je s predavanji o svojem osemletnem potovanju okrog sveta (1919–27) v tridesetih letih prejšnjega stoletja gostovala po vsej Evropi. Slavo in uspeh, o katerih je sanjarila kot mlado dekle, ji je prinesla potopisna trilogija, ki je izhajala v Nemčiji med letoma 1929 in 1933. Prve izdaje in prvi ponatisi so izšli v nakladi več kot 90 tisoč izvodov, končnih številk ponatisov in prevodov ne poznamo.

    Vloga Alme pisateljice doslej še ni bila celovito ovrednotena, zato bo razstavo Kolumbova hči Alma M. Karlin v CD pospremil simpozij, na katerem bodo sodelovali:

    etnolog, raziskovalec, publicist, red. prof. v pokoju dr. Zmago Šmitek (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), z referatom na temo Alminih ezoteričnih potopisov;
    novinarka, publicistka, raziskovalka, aktivistka človekovih pravic Alenka Puhar, z referatom na temo Alminih spominov na drugo svetovno vojno;
    pisateljica, prevajalka, literarna zgodovinarka, red. prof. dr. Silvija Borovnik (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru), z referatom na temo Almine avtobiografske proze;
    slovenistka, raziskovalka, publicistka, doc. dr. Anna Bodrova (Filološka fakulteta Sanktpeterburške državne univerze), z referatom na temo Alminih potopisov;
    antropologinja, raziskovalka, publicistka, kustosinja Barbara Trnovec (Pokrajinski muzej Celje), z referatom na temo Almine avtobiografije, ki bo simpozij tudi vodila
    Namen simpozija je osvetliti nekatere vidike Alminega literarnega ustvarjanja in spodbuditi stroko, da bi celovito ovrednotila vlogo Alme pisateljice.

  • Čas:
    27. 11. 2017
    od 18:00 do 19:30
    Lokacija:
    Knjižnica Šiška, Trg komandanta Staneta 8, Ljubljana

    Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric

    “Vedno so mi govorili, da pišem kot moški.” (Ama Ata Aidoo)

    20.11.2017, Knjižnica Šiška, ob 18.00

    Prvo predavanje bo vpeljalo pojme kot so post-kolonialni feminizem, feminizem tretjega sveta, črni feminizem ter afriški feminizem. Nato bomo spoznali glavne usmeritve afriškega feminizma ter se posvetili mislim, ki so vplivale na literarno pisanje pionirskih ženskih romanopisk kot so Ama Ata Aidoo, Flora Nwapa, Buchi Emecheta ter Mariama Bâ. Pogledali bomo, kako njihovo pisanje gleda na žensko, ženska telesa, odnose moči med spoloma ter z njimi povezane družbene normative ter spregovorili o tem, zakaj se nobena izmed omenjenih pisateljic ni želela opredeliti za feministično avtorico.
    Predavanje bo izvedla Petra Meterc, prevajalka, publicistka, novinarka, učiteljica tujih jezikov, od 2010 sodelavka Redakcije za kulturo in humanistiko Radia Študent, od 2011 urednica redne programske oddaje Tu pa tam.

    Cikel sofinancirajo Mestna knjižnica Ljubljana in Mestna občina Ljubljana.

AEC v1.0.4