Napovednica

  • Čas:
    od 21. 09. 2017
    do 14. 01. 2018
    Lokacija:
    Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana

    Kolumbova hči Alma M. Karlin

    »Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
    Alma M. Karlin

    Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin. Razstavo pripravljamo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo bodo prvič predstavljeni tako kompleksno, celovito in inovativno.

    Alma M. Karlin (1889–1950, Celje) je v letih 1919–27 sama prepotovala svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in nepogrešljiv, danes legendaren pisalni stroj – eriko.

    V središče razstave bo postavljena Almina pot okrog sveta ter kronološko predstavljena življenje in delo. Na ogled bodo predmeti iz njene osebne in drugih zbirk, nekateri doslej niso bili predstavljeni širši javnosti: med njimi bo tudi skrivnostni kipec Li Tieguaija, ki mu je pripisovala nadnaravne moči, japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, izjemno bogata zbirka razglednic, fotografije, osebni predmeti in pohištvo. Na ogled bo izjemen in redek portret Alme M. Karlin, ki ga je ustvaril Božidar Jakac, ko sta se spoznala v partizanih.
    Gradivo oziroma Almino zapuščino, ki jo bomo predstavili, poleg Pokrajinskega muzeja Celje hranijo tudi nekatere druge institucije in zasebni lastniki. Razstavo bodo obogatile video projekcije izjemno zanimivih in dragocenih pričevanj ljudi, ki so Almo tudi osebno poznali.

    Novinar New York Timesa je leta 1933, ob izidu Almine popotne trilogije, zapisal, da »je kot prva ženska svet tako prepotovala«. V resnici ga tako – potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom – pred Almo tudi ni prepotoval nihče. Z razstavo jo bomo končno oziroma ponovno umestili na »svetovni zemljevid« največjih popotnikov vseh časov.

    Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec
    Oblikovanje: Takkolektiv
    Koprodukcija: Cankarjev dom, Pokrajinski muzej Celje

    Razstavo bodo dopolnili tudi bogat spremljevalni program, delavnice za otroke in mladostnike.
    Več na https://www.facebook.com/events/1912691175637418/?acontext=%7B%22action_history%22%3A%22[%7B%5C%22surface%5C%22%3A%5C%22messaging%5C%22%2C%5C%22mechanism%5C%22%3A%5C%22attachment%5C%22%2C%5C%22extra_data%5C%22%3A%7B%7D%7D]%22%7D

  • Čas:
    od 25. 11. 2017
    do 10. 12. 2017
    Lokacija:
    Slovenija

    Dogodki ob mednarodnih dnevih akcij proti nasilju nad ženskami

    25. novembra obeležujemo Mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. V ta namen se bodo v naslednjih 16ih dneh aktivizma zvrstili dogodki po celi Sloveniji.
    Koledar dogodkov (delavnic, predavanj, posvetov...) najdete na:
    http://www.drustvo-dnk.si/novice/393-napovednik-dogodkov-ob-mednarodnih-dnevih-akcij-proti-nasilju-nad-enskami.html

  • Čas:
    od 25. 11. 2017
    do 03. 12. 2017
    Lokacija:
    LJUBLJANA/PTUJ/KOPER/MARIBOR/BISTRICA OB SOTLI/IDRIJA/TRST

    33. FESTIVAL LGBT FILMA

    Slovenski Festival LGBT filma ima zelo pestro zgodovino, saj je zamenjal že veliko dvoran, skrbnikov, selektorjev in domicilov. Začel se je leta 1984 v okviru gejevskega festivala Magnus pri Škucu, nekaj let pa je gostoval v Cankarjevem domu. Gejevski in lezbični festival se je nato nadaljeval Galeriji Škuc in preživel zasilne projekcije v Galeriji Kapelica na Kersnikovi, dokler ni dobil stalnega prostora v Slovenski kinoteki. Med obnavljanjem Kinoteke je potekal v Kinodvoru.
    Program: http://www.skuc.org/festival-lgbt-filma/

  • Čas:
    25. 11. 2017
    od 09:30 do 16:30
    Lokacija:
    Legebitra, Trubarjeva 76a, Ljubljana

    Biseksualno srečanje: Delavnica o duševnem zdravju

    Raziskave kažejo, da se biseksualke_ci spopadamo s težavami v duševnem zdravju pogosteje kot osebe katerekoli druge spolne usmerjenosti, zato se bomo na tokratnem srečanju ponovno vrnile_i k tej temi, se je lotile_i iz drugega zornega kota in na zelo konkreten in praktičen način.

    Ko govorimo o duševnem zdravju ima vsak_a izmed nas svojo predstavo in izkušnjo duševnega zdravja. Tokrat pa bomo spregovorile_i o duševnem zdravju na drugačen način. Če smo duševno zdrave_i, kaj to pomeni, ko nismo zdrave_i? Kaj, ko bi namesto o ''bolezni'' govorile_i o kreativnih tehnikah preživetja? Tehnike preživetja so mehanizmi, ki jih v odnosih z drugimi razvijemo glede na svojo okolico (če npr. pomembne osebe v našem življenju ne bodo izpolnile naših potreb in prošenj, se bomo naučile_i, da nikoli ne prosimo za pomoč in zmeraj vse naredimo same_i), pa se jih pogosto niti ne zavedamo in nas začnejo ovirati. Na tokratni delavnici bomo poskušale_i prepoznati in nasloviti svoje kreativne tehnike preživetja.

    Delavnica bo trajala od 9.30 do 16.30 ure s premorom za kosilo. Ker je število udeleženk_cev omejeno, vas prosimo, da so prijavite na drustvokvartir@gmail.com.

    Delavnico bo izvedla Mateja Capek, uni. dipl. socialna delavka, ki na Legebitri že več let vodi program Svetovanje in samopomoč za istospolno usmerjene, kjer tudi izvaja psihosocialno podporo. Poleg izkušenj dela v skupnosti LGBT+ se že skoraj desetletje ukvarja s področjem samopoškodbenega vedenja med mladimi in je edukantka Geštalt psihoterapije.

  • Čas:
    25. 11. 2017
    od 18:00 do 20:00
    Lokacija:
    Dvorana Union, Maribor

    Kombinatke na dobrodelnem koncertu Naša pesem

    Ženski pevski zbor Kombinat
    Mirjana Šajinović

    Organizator: Društvo za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva »Up-ornik«


    Dobrodelni koncert, na katerem bodo zbirali denarna sredstva za najrevnejše prebivalce Maribora in širše.

    Prosimo vas, da se nam pridružite in posodite vaš glas in srčnost za Našo pesem.
    Povezani napovedanega dne bomo lahko izrazili nestrinjanje s politiko ustvarjanja sistemske revščine.

    Svoj glas in besedo bodo na odru prispevale: Ženski pevski zbor Kombinat ter dramska igralka, Mirjana Šajinović.

    Cena vstopnic: 10,00 €; 5,00 € (dijaki, študentje)

    http://up-ornik.si/
    http://kombinatke.si/
    www.sng-mb.si/igralski-ansambel/mirjana-sajinovic/

  • Čas:
    25. 11. 2017
    od 18:00 do 19:30
    Lokacija:
    Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

    Brez besed ji sledim: sodobna evropska lezbična poezija | branje

    Mednarodno literarno branje
    Brez besed ji sledim: Sodobna evropska lezbična poezija

    Z veseljem predstavljamo prvo antologijo sodobne evropske lezbične poezije Brez besed ji sledim, ki jo je uredil pesnik Brane Mozetič, izšla pa je pri založbi Škuc leta 2015. Antologija predstavlja petinpetdeset lezbičnih pesnic iz vse Evrope, ki v svoji umetniški poetiki izražajo različne vidike lezbične eksistence preko različnih poetskih pristopov in drž, od razlikovalne identitetne pozicije do queer perspektive, od ljubezenske lirike do družbenokritične kontekstualizacije. Poezija ima v kontekstu lezbične ali katerekoli manjšinske kulture še vedno konstitutivno vlogo: “Poezija ni luksuz”, piše lezbična in afroameriška pesnica Audre Lorde v svojem eseju Poezija še vedno ni luksuz iz leta 1977, ni “sterilna igra besed”, temveč “je ključnega pomena za naša življenja”, “je kot iluminacija, kajti ravno preko poezije dajemo imena tistim idejam, ki so brez imena in brez oblike, ki se morajo šele roditi, a se že čutijo”.

    Na literarnem branju se bodo predstavile: Izabela Morska (Poljska), Kristin Omarsdottir (Islandija), Nataša Velikonja (Slovenija), Eleonora Pinzuti (Italija), Nora Verde (Hrvaška), Kristina Hočevar (Slovenija), Andrea Vatulikova (Češka republika), Hanneleele Kaldmaa (Estonija). Dogodek bo moderiral urednik antologije Brane Mozetič (Slovenija).

  • Čas:
    25. 11. 2017
    od 21:00 do 22:00
    Lokacija:
    Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana

    Debatna kavarna: Glasovi o rožah in enakem plačilu

    Ženski glasovi v literaturi postajajo vedno glasnejši in jasnejši: spodbujajo k opolnomočenju, opozarjajo na aktualne družbene probleme in tematizirajo različne oblike podrejenosti. Njihov prostor izjavljanja in mediji pa se močno razlikujejo. Iz zapisov na socialnih omrežjih in novinarskih člankov se razvije angažirana literatura, televizijska serija pa knjigo ponovno naredi literarno uspešnico. Na Debatni kavarni bomo ob primerih poezije Rupi Kaur, knjig Hiša in Dekline zgodbe tematizirali novo nastale literarne prakse in analizirali njihov vpliv na družbeno emancipacijo.

    Sodelujejo: Jasna Podreka, Milica Antić Gaber, Nika Kovač

AEC v1.0.4