- Čas:od 06. 06. 2017do 20. 06. 2017Lokacija:Različna prizorišča
Festival Parada ponosa 2017
Festival Parada ponosa 2017 združuje paleto različnih dogodkov in bo vrhunec dosegel v soboto, 17. junija, s tradicionalnim pohodom po ljubljanskih ulicah. Letošnji slogan Odstiranje nevidnega obiskovalko_ca festivala še posebej usmerja na dogodke, ki naslavljajo interspolnost.
Vsi dogodki dostopni na: https://narobe.si/koledar/ - Čas:od 07. 06. 2017do 09. 06. 2017Lokacija:Atrij ZRC Novi trg 2, Ljubljana
Marija Terezija, znanstveni simpozij
Leta 2017 bo minilo 300 let od rojstva ene najpomembnejših evropskih vladaric, Marije Terezije (13. 5. 1717 – 29. 11. 1780), ki je imela kot deželna kneginja slovenskih dežel velik vpliv na slovensko zgodovino. Ker je bila že ob nastopu vladanja leta 1740 soočena z nasledstveno vojno, ki je razkrila vse šibkosti dednih dežel, se je z vso vnemo posvetila njihovemu reformiranju.
Med njene najpomembnejše ukrepe sodijo oblikovanje državne uprave, reformiranje davčnega sistema, poenotenje kazenskega zakonika, uvedba terezijanskega katastra, spodbujanje domačega gospodarstva (merkantilizem), naborni vojaški sistem, uvedba obveznega osnovnega šolstva (s poukom v »deželnih jezikih« na najnižji stopnji), spodbujanje izobraževanja, izboljšanje položaja kmetov (fiziokratizem) itd.
Glavni cilj reform je bil sicer krepitev moči habsburške »države«, a so imele številne pozitivne učinke in so spodbudile procese modernizacije v vseh deželah monarhije, tudi v slovenskih. Nekateri ukrepi so se obdržali do konca habsburške monarhije, nekateri (v spremenjeni, posodobljeni obliki) pa tudi po njenem razpadu.
Simpozij bomo otvorili v sredo, 7. junija ob 20:00 s koncertom ansambla musica cubicularis ter solista Alessandra Ciccolini-ja na baročni violini.
Vljudno vabljeni.
Stran simpozija: http://zimk.zrc-sazu.si/sl/dogodki/marija-terezija-razsvetljena-reformatorka-in-babica-srednje-evrope - Čas:08. 06. 2017od 18:00 do 19:30Lokacija:Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, Ljubljana
Kako smo skuhali in pojedli socializem: o hrani v Naši ženi
Ob razstavi Nikoli jim ni bilo bolje? Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji, vas vabimo na predavanje
dr. Andreje Vezovnik in dr. Tanje Kamin za naslovom
Kako smo skuhali in pojedli socializem: narativi o hrani v reviji Naša žena
_______________________________________________________
Dr. Tanja Kamin je na Univerzi v Ljubljani doktorirala s temo promocije zdravja. Zaposlena je na Fakulteti za družbene vede, kjer predava na Katedri za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi, raziskovalno pa deluje v okviru Centra za socialno psihologijo FDV UL, ki ga tudi vodi. Raziskuje in objavlja s področja socialnega marketinga, promocije zdravja, mediatizacije zdravja, hrane in prehranskih praks ter drugih tem s področja sociologije vsakdanjega življenja.
Dr. Andreja Vezovnik je doktorica sociologije in docentka za področje medijskih študij. Predava na Fakulteti za družbene vede in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Raziskovalno deluje znotraj Centra za socialno psihologijo na FDV. V zadnjih letih se veliko ukvarja z vprašanjem migracije, predvsem v navezavi na medijske, politične in literarne diskurze. Vprašanje migracije raziskuje skozi prizmo (de-)konstrukcije diskurzov o kulturni in nacionalni identiteti ter varnosti. V zadnjih desetih letih se intenzivno ukvarja tudi s področjem mediatizacije hrane in raziskovanjem prehranskih praks v povezavi s položajem žensk v obdobju jugoslovanskega (post-)socializma. - Čas:08. 06. 2017od 21:00 do 22:00Lokacija:Slovensko mladinsko gledališče, Vilharjeva cesta 11, Ljubljana
Pogovor o Dramah Simone Semenič
POGOVOR O DRAMAH SIMONE SEMENIČ
Vodi: Boštjan Narat
Gostja: Simona Semenič
Interpretacija odlomka iz drame mi, evropski mrliči: Damjana Černe
Junija bodo pri založbi Beletrina izšle izbrane Drame Simone Semenič, dramatičarke in performerke, trikratne Grumove nagrajenke; uprizoritve njenih besedil so prejele številne nagrade tako v Sloveniji kot v tujini. V zbirki bodo drame tisoč devetsto enainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči.