- Čas:od 06. 03. 2017do 13. 04. 2017Lokacija:GALERIJA DESSA, Arhitekturni center, Židovska steza 4, Ljubljana
V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja
Druga arhitekturna razstava V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, ki sta jo v sodelovanju z galerijo DESSA pripravila Center arhitekture Slovenije in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, je tematsko del aktivnosti mednarodnega interdisciplinarnega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (Modern Movement Women). Njegov namen je strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del »anonimne« in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področju arhitekture, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture, urbanizma in gradbeništva, ki so oziroma veljajo za tradicionalno moške poklice. Predstavljena so dela desetih ustvarjalk, od diplomantk arhitekta prof. Jožeta Plečnika do povojnih generacij, ki so študij zaključile pri arhitektih prof. Edvardu Ravnikarju in prof. Edu Mihevcu.
- 31. 03. 2017Lokacija:Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana
Abortus – kako izboriti/obraniti pravice
Letos mineva 65 let odkar je v Sloveniji omogočeno svobodno odločanje o rojstvu otrok in legaliziran abortus. Z osamosvojitvijo, prehodom v kapitalizem in zapisom te svoboščine v 55. člen Ustave se je zdelo, da te civilizacijske pridobitve ne more omajati nič več, da je zgodovine konec.
Za razkrinkanje tega naivnega mišljenja ne bi smeli rabiti razvoja dogodkov v zadnjih 25 letih, potrebno bi bilo zgolj analizirati pojave v tranzicijskih družbah vzhodne Evrope in stanje na ''razvitem zahodu'' kjer pravice žensk še zdaleč niso univerzalne in samoumevne.
A žal je splošna javnost živela v tem naivnem prepričanju, vmes pa smo tudi v Sloveniji dobili neokonservativno politično gibanje, ki napada osnovne civilizacijske dosežke socializma – od ločitve države in cerkve do socialne države in pravic žensk.
Na Poljskem, kjer je Rimokatoliška cerkev še močnejša kot v Sloveniji, na prve udarce neokonservativcev niso rabili čakat tako dolgo. Takoj po padcu socializma se je dostopnost abortusa močno omejila. Leta 2016 pa je desničarska oblast hotela abortus praktično v celoti prepovedati. Temu se je uprlo široko gibanje #czarnyprotest (Črni protest), ki je z veliko družbeno mobilizacijo od spodaj pravico do abortusa (za zdaj) uspelo obraniti.
Na Irskem, v tej globoko katoliški državi, si pravice do abortusa sploh še niso uspeli priboriti; kar pa seveda ne pomeni, da abortusa na Irskem ni, le izvaja se ilegalno ali pa ženske v ta namen hodijo v tujino. To pravico si prizadeva izboriti gibanje Repeal the 8th. Prek referenduma hočejo spremeniti irsko Ustavo, tako kot jim je pred tem uspelo zagotoviti pravico do kontracepcije, ločitve in LGBT porok. Upajo, da bo do refereduma prišlo že letos, a se srečujejo s številnimi problemi.
O tem, kako se živi geslo »Pravice so priborjene ne podarjene,« bomo razpravljali z:
Steve Coleman, Maynooth University (Irska)
Magdalena Malinska, Czarny protest (Poljska)
Inštitut 8. marec - Čas:31. 03. 2017od 18:00 do 20:00Lokacija:Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino (3. nadstropje), predavalnica 343
Ženska/o/e skozi zgodovino filma
Photography is truth. The cinema is truth twenty-four times per second.
- Jean Luc Godard
Filmska zgodovina ponuja pester nabor podob ženske in 'ženskega' – od delavke in matere sovjetskega montažnega gibanja, do spolno determiniranih arhetipov, ki jih utelešajo zvezdnice hollywoodskega studijskega sistema. Kaj nam povedo o širših družbenih dejavnikih, ki so mistificirali in oblikovali Žensko? Na kakšen način je mreža vedenjskih kodov, življenjskih ritualov in Zgodovine, ki konstituirajo družbeni spol, vtkana v govorico filmskega jezika?
Na predavanju v sklopu 45 dni feminizma se bomo spoznali s tokovi filmske produkcije prve polovice 20. stoletja. V prvem delu bomo analizirali filme treh likovnih avantgard (futurizem, dadaizem in nadrealizem), tipizacijo in status ženske znotraj okvirjev posameznega gibanja, ter širše družbene vidike, ki so vplivali na takšne zamejitve. V drugem delu se bomo lotili umeščenosti ženske v strukturi širše politične in ekonomske ideologije ter posledičnih filmskih manifestacij: sovjetskega in hollywoodskega filma.
S filmom in filmskimi podobami se bomo srečevali skozi prizmo kanonskega dela feministične teorije Drugi spol Simone de Beauvoir, ki lahko služi kot izhodišče za nadaljno kritično vrednotenje posamezne problematike upodobitve ženske in 'ženskega'.