Glasovanje za nagrado bodeča neža

Bodeča neža ponovno razpira svoje bodice in vas vabi, da glasujete za seksistično izjavo tekočega feminističnega leta.

Vabljene_i k spletnemu glasovanju, nato pa še k obisku prireditve ob razglasitvi bodeče neže – le tako boste lahko svoje mnenje izrazile_i v obeh fazah izbora! Spletno glasovanje se zaključi 5. marca ob 23.59, rezultati pa bodo razglašeni 7. marca ob 20.00 v Socialnem centru Rog.

Povezava do spletnega glasovanja: http://bodeca-neza.spol.si/glasovanje

Za sodelovanje in prispevek k boljši, bolj enakopravni družbi se vam že v naprej zahvaljujemo.

kolektiv Rdeče zore in spletni portal spol.si.

neza

 

Prošnja za donacijo v imenu festivala Deuje babe

V uredništvu spol.si podpiramo festival Deuje babe Cerkljanskega mladinskega alternativnega kluba, zato objavljamo njihovo prošnjo za sredstva, ki jim bodo pomagala izpeljati festival.

**********

Spoštovane_i,

četrti festival Deuje babe, ki se bo pod okriljem Cerkljanskega mladinskega alternativnega kluba med 4. in 13. marcem 2016 odvijal v Cerknem, Idriji in Šebreljah, potrebuje vašo pomoč.
Festival je nastal leta 2013 v Cerknem na pobudo posameznic, ki smo želele ob mednarodnem dnevu žensk opozoriti na še vedno prisotno spolno razlikovanje v škodo žensk. Na festival vabimo mlajše in še neuveljavljene, a angažirane in izrazno močne umetnice, raziskovalke in aktivistke.

Lanskoletni program: http://cmakcerkno.net/prihajajo-deuje-babe/
Letošnji program: http://cmakcerkno.net/4-festival-deuje-babe/

*
Izvedba letošnjih Deujih bab bo mogoča zaradi dobre volje organizatork in podpore soorganizatorjev (Festival Rdeče zore, Bar Gabrijel, Filmsko gledališče Idrija in Turistično društvo Šebrelje), saj za festival nismo prejele javnih sredstev, za donacijo pa se do danes ni odločilo še nobeno od zaprošenih podjetij.

Imamo dovolj sredstev za pogostitev in prenočišča za nastopajoče, ne pa tudi za plačilo minimalnih honorarjev (50 €) in deleža potnih stroškov za glasbenice iz tujine (po dve iz Ravene, Leipziga in Marseja), ki bodo nastopile tudi na letošnjem festivalu Rdeče zore.

V ta namen moramo do 4. marca zbrati okrog 250,00 €, zato se na vas obračam s prošnjo za donacijo. Vesele bomo vsake pomoči, vsakih 5 € ali morda celo več; kolikor pač ocenjujete, da lahko prispevate. Če se odločite za podporo, se vam bomo poimensko zahvalile na naši spletni strani (če ne želite biti omenjeni, nam sporočite). Če se odločite za obisk festivala, vam nudimo tudi brezplačen vstop na vse festivalske dogodke v Cerknem. Tudi če nas finančno ne morete podpreti, vas toplo vabimo, da obiščete četrte Deuje babe.

Donacijo lahko nakažete na bančni račun: SI56 0475 2000 0436 259 (NOVA KBM d.d.)
Prejemnik: Cerkljanski mladinski alternativni klub, Bevkova ulica 11, 5282 Cerkno
Namen plačila: Donacija za 4. festival Deuje babe
Koda namena: CHAR

Že vnaprej se zahvaljujemo za podporo. Naj bo vsak dan 8. marec!

Deuje babe
Festival Deuje babe
Cerkljanski mladinski alternativni klub
deujebabe@gmail.com // 051-775-137

Deuje-babe-plakat-za-FB

Dobrodošle_i, migrantke_i!

Ekipa portala spol.si se pridružuje izjavi Lezbično-feministične univerze v podporo begunkam_cem, ki je bila objavljena pred Protirasističnim pohodom Refugees Welcome, 9. septembra 2015. Čeprav je od takrat minil že mesec dni, se položaj begunk_cev in vzdušje v družbi nista dosti spremenila, zato menimo, da je sporočilo izjave še vedno zelo aktualno.

 

Dobrodošle_i, migrantke_i!

Nevzdržna situacija, s katero se srečujejo migrantke_i na svojem potovanju v države Evropske unije, je razgalila institucionalni rasizem migracijskih politik EU. Medtem ko smo me s svojimi potnimi listi dobrodošle v večini držav sveta – seveda ne kot lezbijke, feministke, aktivistke, ampak kot potrošnice in turistke – so migrantke_i iz Bližnjega Vzhoda in Afrike prisiljene_i v nevarna ilegalna potovanja. Evropska politična elita prelaga odgovornost za nepreštete smrti na tihotapske združbe, medtem ko vsega tega mrcvarjenja ljudi sploh ne bi bilo, če na mejah ne bi vladal represiven, rasističen in neprepusten režim, zaradi katerega so migrantke_i primorane_i v tvegana potovanja. Ko prestopijo mejne črte EU ali držav na njenem pragu, se njihovi statusi in telesa spremenijo v ilegalne, omejuje se jim gibanje, vstopne države jih sprejmejo z uniformiranimi gostitelji – policisti in vojaki, ki jih kriminalizirajo, popisujejo, oštevilčijo in končno zaprejo v azilne domove, begunske centre in taborišča. Ob tem so podvržene_i dodatnemu etiketiranju in kategoriziranju na begunke_ce in ekonomske migrantke_e, namesto da bi jih obravnavali enakovredno. Dodatna zasliševanja migrantk_ov o vzrokih za pot ali preverjanja upravičenosti do bivanja v EU so nedopustna. Tako zahtevamo, da se jim omogoči varno potovanje, nastanitev v izbrani državi in možnost življenja v skupnostih, v katerih si želijo živeti, z vso podporo, ki jo potrebujejo.

Ob vsem tem je potrebno poudariti, da so na poti prav migrantke velikokrat izpostavljene spolnemu, psihičnemu in fizičnemu nasilju ter nadlegovanju. V državah EU pa se o njih gradi lažna podoba s stereotipnim obravnavanjem (“so žrtve islama”, “le sledijo svojim možem”) in z medijsko viktimizacijo, ki napravi vidne le njihove prošnje in jok, ne pa tudi poguma, moči in boja.

Ne le poročanje o migracijah, tudi prijava za azil, možnost dela in bivanja v želeni državi so pogosto odvisna od patriarhalne konstrukcije t.i. naprednega zahodnega sveta. Ponekod lahko zaprosi za azil le en član celotne družine, ob vsem tem pa se od migrantk pričakuje, da so kot ženske ubogljive, pokorne in neuporniške, kljub nasilju, zatiranju in neenaki obravnavi, ki jih doživljajo.

Poleg tega morajo migrantke tako na poti kot v ciljni državi aktivno prikrivati, da so lezbijke ali trans osebe. Če se razkrijejo, so znotraj azilnih postopkov njihova spolna usmerjenost, identiteta ali izraz velikokrat podvržene neutemeljenim preverjanjem in sumničavosti ter končno institucionalizirani diskriminaciji v sicer pregovorno razvitih, nehomofobnih in netransfobnih državah.

Edino varnostno tveganje, ki ga prepoznamo v trenutni situaciji, je rasistična in represivna politika držav EU in porast strahopetnih protimigracijskih vzgibov. Zaradi krize, v kateri je prebivalstvo vse bolj razlaščeno, so ljudje bolj dovzetni za ksenofobne manipulacije, s katerimi se zakrivajo pravi vzroki za vse bolj prekerne življenske položaje. Migrantke_i niso krive_i za našo brezposelnost in omejene možnosti bivanja. V državah, iz katerih prihajajo, so životarile_i v negotovemu položaju, izpostavljene_i plenjenju oblastniških elit, imperialističnemu izčrpavanju Zahoda ter uničenju na vojnih območjih.

Migrantke_i s svojimi voljo, iznajdljivostjo in močjo ne potrebujejo našega sočutja, temveč da se jim pridružimo v skupnem boju proti zatiranju, proti rasističnim, patriarhalnim, homofobnim in transfobnim zakonom ter nasilju kapitalizma, ter skupaj zgradimo vključujoče skupnosti.

Izkažimo jim dobrodošlico in podporo!

Solidarnost z migrantkami_i! V skupnem boju smo močnejše_i!

Lezbično-feministična univerza
(Izjava napisana v podporo Protirasističnemu pohodu “Refugees Welcome” 9.9.2015 v Ljubljani)

Fakulteta opustila kazenski pregon VSD

Vstajniške socialne delavke so 30. oktobra na svojem facebook profilu objavile novico, da je Fakulteta za socialno delo opustila kazenski pregon proti dvema članicama zaradi grafitarske akcije Ven iz predavalnic!, ki so jo VSD izvedle na začetku leta 2014. Fakulteta je od obeh terjala 2.175,09 evrov za stroške čiščenja, grozilo pa jima je tudi do dve leti zaporne kazni, če zneska ne bi poravnali. Vendar so pozneje članice in člani senata Fakultete za socialno delo preglasovale/i odločitev dekanice o kazenskem pregonu. VSD se v objavi obenem zahvaljujejo za vso podporo posameznicam in posameznikom ter kolektivom, ki so javno problematizirali ravnanje fakultete, ustvarili pritisk nanjo in ozaveščali javnost o tem, kaj se dogaja. Na portalu spol.si pa upamo, da poteka dogodkov vendarle ni spremenil le pritisk, ampak tudi prevlada kritičnega razmisleka v instituciji kot celoti v solidarni želji po dobrobiti celotne družbe.

Ozaveščanje javnosti je pomembno, kar je dokazalo tudi skupno delovanje v podporo VSD. Na njihovem profilu najdemo tudi vabilo na feministični shod Noč je naša v sobotni noči z 22. na 23. november. Začel se bo na Šuštarskem mostu. Organizatorke vabijo na shod proti nasilju nad ženskami, lezbijkami in trans osebami. Dogodek gosti iniciativa Feminizem na ulice!, ki je organizirala že Shod proti seksizmu v maju letos. O dogodku je poročal Radio Študent v oddaji Sektor Ž, ki kot organizatorko/ja omenja koalicijo lokalnih feminističnih iniciativ. »Če bi rade aktivno sodelovale pri pripravi shoda ali če bi želele dodatne informacije, pa pišite na feminist.shod@gmail.com,« vabijo Feministke.

 

Vabilo organizatork:

FEMINISTIČNI SHOD NOČ JE NAŠA!

V soboto, 22. 11. 2014 ob 23.30 se dobimo na zbirni točki na Šuštarskem mostu
na feminističnem shodu, na katerem bomo zavzele noč!

Noč in ulice bomo osvetlile z našo prisotnostjo, ognjem in feminističnimi vzkliki.

S shodom se bomo pridružile protestom, ki se bodo na isto noč zvrstili po številnih drugih mestih pod imenom »Take back the night« ali »Reclaim the night«. S temi feministke opozarjajo na nasilje nad ženskami na javnih prostorih in tudi v skritih kotih zasebnosti.
Skupaj bomo zavzele center in se na nevralgičnih točkah ustavile, jih nabile z lastno izkušnjo in označile s svojimi sporočili.

Ne pristajamo na pokroviteljski odnos in viktimiziranje žensk, ki so izkusile nasilje! Pri spolnem nadlegovanju in nasilju ne gre za redke dogodke, kakor jih obravnavajo institucije, policija in sodstvo, ampak za mehanizme patriarhata in kapitalističnega sistema, ki porajata, izkoriščata in normalizirata neenakost v družbi.

Institucionalni pristopi k nasilju, ki ga doživljamo vsak dan, so neustrezni ali pa omejeni na celjenje ran, saj ne sežejo v samo jedro problema – sistem neenakosti, ki temelji na zatiranju, nasilništvu in jemanju moči.
Stanje pa se še poslabšuje v času krize in varčevalnih ukrepov, s katerimi so ženskam naprtili največ odrekanja, dodatnega skrbstvenega dela in blaženja kriznih učinkov v domačem okolju. V tem času smo doživele več osebnih izkušenj nadlegovanja na ulici kot kadarkoli prej v življenju, dnevno pa smo v medijih zasledile porast nasilja nad ženskami v zasebnosti njihovih domov. Različnim oblikam homo- in transfobije ter agresije so izpostavljene tudi lezbijke, kvir in trans osebe, ki ne ustrezajo heteronormativnim zapovedim družbe.

Zato ne prelagajmo obravnave nasilja institucijam in policiji, ampak same posežimo vmes! Kako? Tako, da podvojimo moč tistih, ki se branijo ob nadlegovanju in nasilju; tako, da jih opolnomočimo in okrepimo z zavedanjem, da lahko računajo na nas in na širšo skupnost; tako, da se kot posameznice, posamezniki in skupnost odzovemo, če smo priča kakršnemukoli nasilju!

Imamo svoje stisnjene pesti!

Nismo pozabile praks borbe naših babic, mam, prijateljic in tovarišic, ki so se znašle same, ko so jih nadlegovali, obračunavali z njimi zaradi nepodredljivosti patriarhatu in upora proti neenakosti. Njihov in naš boj bomo proslavile skupaj! Ne bomo se pustile utišati ali zatreti! Ne pristajamo na prilagojene družbene vloge, ki so temelj za reproduciranje obstoječih razmerij moči in nasilja nad nami.

Nobena noč ni tako temna, da je ne bi mogle razsvetliti s svojimi vzkliki, močjo in solidarnostjo!

Pridite ženske, lezbijke, kvir in trans osebe in vse druge ter drugi!
S seboj pripeljite tudi prijateljice, prijatelje, punce in fante, babice in dedke, tovarišice in tovariše, mame in očete, sodelavke in sodelavce, ljubimke in ljubimce, vse tiste, s katerimi lahko zgradimo skupnostno mrežo samoobrambe proti nasilju in neenakosti.

S feminizmom na ulice!
Noč je naša, nasilju se dan krajša!

Če bi rade aktivno sodelovale pri pripravi shoda ali če bi želele dodatne informacije, pišite na feminist.shod@gmail.com. nasilje! Pri spolnem nadlegovanju in nasilju ne gre za redke dogodke, kakor jih obravnavajo institucije, policija in sodstvo, ampak za mehanizme patriarhata in kapitalističnega sistema, ki porajata, izkoriščata in normalizirata neenakost v družbi.

Institucionalni pristopi k nasilju, ki ga doživljamo vsakdan, so neustrezni ali pa omejeni na celjenje ran, saj ne sežejo v samo jedro problema – sistem neenakosti, ki temelji na zatiranju, nasilništvu in jemanju moči.
Stanje pa se še poslabšuje v času krize in varčevalnih ukrepov, s katerimi so ženskam naprtili največ odrekanja, dodatnega skrbstvenega dela in blaženja kriznih učinkov v domačem okolju. V tem času smo doživele več osebnih izkušenj nadlegovanja na ulici kot kadarkoli prej v življenju, dnevno pa smo v medijih zasledile porast nasilja nad ženskami v zasebnosti njihovih domov. Različnim oblikam homo- in trans-fobije ter agresije so izpostavljene tudi lezbijke, kvir in trans osebe, ki ne ustrezajo heteronormativnim zapovedim družbe.

Zato ne prelagajmo obravnave nasilja institucijam in policiji, ampak same posežimo vmes! Kako? Tako, da podvojimo moč tistih, ki se branijo ob nadlegovanju in nasilju; tako, da jih opolnomočimo in okrepimo z zavedanjem, da lahko računajo na nas in na širšo skupnost; tako, da se kot posameznice, posamezniki in skupnost odzovemo, če smo priča kakršnemukoli nasilju!

Imamo svoje stisnjene pesti!

Nismo pozabile praks borbe naših babic, mam, prijateljic in tovarišic, ki so se znašle same, ko so jih nadlegovali, obračunavali z njimi zaradi nepodredljivosti patriarhatu in upora proti neenakosti. Njihov in naš boj bomo proslavile skupaj! Ne bomo se pustile utišati ali zatreti! Ne pristajamo na prilagojene družbene vloge, ki so temelj za reproduciranje obstoječih razmerij moči in nasilja nad nami.

Nobena noč ni tako temna, da je ne bi mogle razsvetliti s svojimi vzkliki, močjo in solidarnostjo!

Pridite ženske, lezbijke, kvir in trans osebe in vse druge ter drugi!
S seboj pripeljite tudi prijateljice, prijatelje, punce in fante, babice in dedke, tovarišice in tovariše, mame in očete, sodelavke in sodelavce, ljubimke in ljubimce, vse tiste, s katerimi lahko zgradimo skupnostno mrežo samoobrambe proti nasilju in neenakosti.

S feminizmom na ulice!
Noč je naša, nasilju se dan krajša!

Če bi rade aktivno sodelovale pri pripravi shoda ali če bi želele dodatne informacije, pišite na feminist.shod@gmail.com

Podpora Vstajniškim socialnim delavkam!

Feministična skupina Vstajniške socialne delavke, ustanovljena med vseslovenskimi vstajami, ki je izvedla veliko odmevnih akcij, je 20. oktobra na svoji Facebook strani objavila izjavo, iz katere smo zvedeli, da je Fakulteta za socialno delo proti dvema iz skupine sprožila postopek na sodišču. 30. oktobra ju čaka obravnava zaradi grafitarske akcije Ven iz predavalnic!, ki so jo VSD izvedle na začetku leta 2014. Fakulteta terja od njiju 2.175,09 evrov za stroške čiščenja, če pa zneska ne plačata, jima grozi do dve leti zapora.

Za akcijo so se VSD odločile, ker menijo, da fakulteta ni naredila ničesar, da bi študentke in zaposlene povezala v boju proti kapitalu in varčevalnim ukrepom, kar se kaže kot omejevanje možnosti študija na drugi stopnji oz. kot plačljivost magistrskih programov, poviševanje vpisnin in cen izpitov, opuščanje projekta širitve fakultete, neizplačane nadure in honorarji … VSD menijo, da je bila akcija grafitiranja pomemben poskus politizacije fakultete in vnašanja kritike v učni prostor, ki je nastal iz želje po spreminjanju in radikaliziranju socialnega dela. Tudi portal Spol.si se mnenju odločno pridružuje in njihove osveščevalne akcije iskreno podpira. Preseneča nas, da se je tako pomembna institucija, kot je Fakulteta za socialno delo, znašla na strani pregona in represije, ne pa na strani podpore kritičnemu razmišljanju ter delovanju v dobrobit celotne družbe.

VSD lahko podprete tako, da svojo ali spodnjo izjavo pošljete na javno dostopen e-naslov dekanke FSD (liljana.rihter@fsd.uni-lj.si) s pozivom, da fakulteta odstopi od pregona študentk, ki so storile to, kar naj bi študentke in študenti počeli – razmišljale in delovale kritično.

VSD so objavile tudi dokumentarec o svojih akcijah, ki si ga lahko ogledate tu.

Vabljene/-i tudi k poslušanju intervjuja s članico VSD na Radiu Študent, v oddaji Črna luknja (od 41’46” do 48’19”), ki je povabila tudi na feministično akcijo Noč je naša! 22. novembra v Ljubljani.

Izjava VSD:

STOP KRIMINALIZACIJI UPORA!

FSD = Fakulteta za zatiranje kritične misli & pregon upornic!?

Fakulteta za socialno delo (!?) je pred mesecem dni sprožila postopek pred sodiščem proti dvema članicama skupine Vstajniške socialne delavke zaradi akcije grafitiranja „Ven iz predavalnic“, ki smo jo izvedle v začetku leta 2014. Z akcijo smo želele opozoriti na to, da se breme odplačevanja krize prelaga na tiste, ki je nismo povzročile – na študentke, profesorice, asistentke in druge zaposlene na fakulteti (kar se kaže v omejevanju možnosti študija na drugi stopnji oz. plačljivosti magistrskih programov, poviševanjem vpisnin in cen izpitov, opuščanjem projekta širitve fakultete, neizplačanimi nadurami in honorarji). Za akcijo smo se odločile, ker menimo, da je kritika fakultete na mestu, saj ni naredila ničesar, da bi študentke in zaposlene povezala v boj proti kapitalu in varčevalnim ukrepom. Namesto ustvarjanja vzdušja skupnosti, solidarnosti, kjer bi bili vsi del skupne rešitve, se fakulteta sama spopada s finančnimi težavami in stanje prikriva študentkam. Hkrati menimo, da je bila akcija grafitiranja pomemben poskus politizacije fakultete, vnašanja kritike v učni prostor – ker si želimo, da se začne praksa socialnega dela spreminjati, radikalizirati. In to se mora začeti na fakulteti. Da ne bi bili več aparat države, ampak v službi ljudi.

Akcijo so prekinili policisti, ki so obkolili našo skupino, pridržali dve članici in jima napisali globi za prekršek. Globi smo plačale in menile, da je zadeva zaključena – na kar je več mesecev za tem prišlo obvestilo, da nas fakulteta terja v višini 2.175,09 eur za stroške čiščenja. Ker denarja nobena od nas nima (pa tudi cena barvanja fasade se nam zdi izredno visoka, sumimo celo, da so v znesek všteta tudi barvanja grafitov drugih skupin, ki so sledila našim!), računa nismo mogle poravnati. A ga tudi nismo želele: brisanje grafitov smo prepoznale kot poskus utišanja, represije nad kritično mislijo, česar iz svojih žepov gotovo ne želimo financirati. Fakulteta bi lahko sprejela kritiko in grafite, ki nikomur niso škodili, obdržala na stenah; morda spodbudila študentke in zaposlene, da tudi same izrazijo svoja sporočila. Ker torej računa nismo poravnale, smo pred kratkim prejele pošto, da nas fakulteta kazensko preganja – dve članici skupine imata 30.10. obravnavo na okrajnem tožilstvu. Zagrožena jima je kazen do dveh let zapora, če ne bosta na nek način poravnali stroškov čiščenja. Ni potrebno poudariti, kolikšen stres in obremenitev prinese grožnja zaporne kazni. Zaradi političnega izražanja smo obravnavane kot kriminalke. Podobno kot so kriminalizirane prejemnice socialnih transferjev, nad katerimi se izvaja nadzor in ki se jih kaznuje, če denar napačno porabijo. To ni socialno delo.

Fakulteta za socialno delo se je torej pridružila procesu kriminalizacije upora – namesto, da bi se mu uprla. Fakulteta bo prav tako raje terjala svoje (bivše) študentke, socialne delavke, kolegice, kot pritisnila na državo, da ji nameni zadostno količino sredstev za izvajanje kvalitetnih programov. Ker se nam zdi to nedopustno, pozivamo Fakulteto, da od kazenskega pregona odstopi.

Pri doseganju tega cilja pa lahko prispevaš tudi ti!!! Pošlji tole izjavo (ali drugo pismo podpore) na javno dostopen e-naslov dekanje FSD (liljana.rihter@fsd.uni-lj.si ) s pozivom, da od pregona in kriminalizacije upora odstopi. Dajmo pokazat, da v tem nismo same, da se to lahko zgodi vsaki in da je nedopustno, da nas za to preganjajo!

SOLIDARNOST PROTI REPRESIJI!

POVEJ NAPREJ!

Grafitarska akcija VSD: Ven iz predavalnic! Foto: arhiv VSD

Grafitarska akcija VSD: Ven iz predavalnic! Foto: arhiv VSD

Grafitarska akcija VSD: Ven iz predavalnic! Foto: arhiv VSD

Grafitarska akcija VSD: Ven iz predavalnic! Foto: arhiv VSD

Grafitarska akcija VSD: Ven iz predavalnic! Foto: arhiv VSD