Kaj imata skupnega endometrioza in neenakost spolov? Morda že samo dejstvo, da najbrž niste še nikoli slišali_e za to kronično bolezen, čeprav prizadene kar eno od desetih žensk v rodnem obdobju in je pogostejša od sladkorne bolezni in raka dojk. Marec je bil mesec ozaveščanja o endometriozi in pomembno je, da na glas spregovorimo o njej tudi v perspektivi enakosti spolov.[1]
Najprej navedimo nekaj medicinskih podatkov. Kakor je pojasnila prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal v Vivi, gre pri endometriozi za kronično bolezen žensk, »pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (t. i. endometrij), pojavlja izven maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oz. t. i. endometriomov), na materničnih vezeh, v nožnici, pri težjih oblikah pa je razširjena na črevo, mehur, pritiska na sečevode in tako okvari ledvice. Najpogostejši in najpomembnejši težavi sta bolečina in težavna zanositev/neplodnost. Bolečina se kaže v obliki bolečih menstruacij, ki so včasih tako hude, da onemogočajo normalne aktivnosti. Nekatere ženske imajo kronično bolečino, ki je neodvisna od menstrualnega ciklusa, v spodnjem delu trebuha. Včasih se endometrioza kaže v obliki bolečih spolnih odnosov, bolečina lahko traja še nekaj ur po spolnem odnosu. Če je razširjena na črevo, se v času menstruacij pojavi boleče odvajanje blata (lahko pridruženo s krvavim blatom). Če je razširjena na mehur, imajo bolnice občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja, pogosto urinirajo in imajo bolečine pri uriniranju v času menstruacije.«[2]
Uspešno zdravljene, poudarjajo strokovnjaki_nje, je povezano z zgodnjim diagnosticiranjem bolezni. Prav tu pa se pojavi problem. Pravo diagnozo v primeru endometrioze v povprečju postavijo šele osem let po začetku težav.[3]
To je vsekakor povezano z izredno težavnim odkrivanjem bolezni – endometriozo običajno potrdijo šele z laparoskopskim[4] kirurškim posegom. Čeprav najpomembnejši, pa to ni edini razlog. Pozno odkrivanje bolezni bi lahko bilo tudi posledica neenakosti spolov oziroma negativnih spolnih stereotipov.
Spolni stereotipi pomembno prežemajo tudi medicinske prakse oziroma način, kako družba obravnava posamezne bolezni. V družbi denimo velja, da ni primerno, če moški izražajo čustvo žalosti, zato redkeje kot ženske poiščejo strokovno pomoč, ko trpijo za kakšno od duševnih boleznih (npr. depresijo), kar ima vsekakor dolgoročne negativne posledice. Podobno škodljivo delujejo spolni stereotipi v primeru nekaterih »ženskih« bolezni, tudi endometrioze. Dogaja se, da zdravniki_ce, pa tudi družba na splošno, žensk ne jemljejo resno, ko se pritožujejo zaradi telesnih bolečin. Tako je ena od bolnic povedala: »Do 30. leta me noben osebni ginekolog ni resno pregledal, čeprav sem vedno opozarjala na res močne bolečine tako ob menstruaciji kot med njo. Ko sem zaradi počenega endometrioma pri 30 letih pristala na urgenci in bila nato sprejeta v bolnišnico, mi sploh niso povedali, da imam endometriozo, čeprav so to zapisali v izvid, meni pa rekli, da imam zasuk jajčnika. Osebna ginekologinja mi je rekla samo, da bom od zdaj naprej na kontracepciji in da bo to v celoti rešilo moje težave (in seveda jih ni).«[5]
K napačnemu ali prepoznemu obravnavanju endometrioze prispeva stereotipno prepričanje, da so ženske »nagnjene k pretiravanju«, vedno »dramatizirajo«, so preobčutljive, ne znajo prenašati bolečin, ter dejstvo, da so hude bolečine pri menstruaciji dojete kot nekaj povsem »normalnega« in »naravnega«.[6] Tako ni posebno presenetljivo, da družba običajno spregleda to bolezen, ki pogosto nima vidnih znakov in so jo tudi izredno pozno odkrili. Tudi zato so dolgo samim bolečinam ob endometriozi pripisovali psihosomatsko naravo.
Povezovanje medeničnih bolečin pri endometriozi s psihološkimi težavami ima dolgo zgodovino, denimo pravijo v svoji študiji dr. Camran Nezhat in drugi. Že pred 4.000 leti so simptome, ki bi v resnici lahko bili posledica endometrioze, prav zaradi težko razložljivega izvora poskušali »zdraviti« na vrsto spornih načinov, na primer z uporabo pijavk ali pohabljanjem spolnih organov. V srednjem veku so o ženskah s medenično bolečino trdili, da so nore, nemoralne ali da si vse skupaj preprosto izmišljujejo.
Takšni miti so se ohranjali vse do 19. stoletja, ko so bile v ospredju namišljene bolezni, kot je histerija. Nezhat je s timom preučil »simptome« t. i. histeričark in ugotovil, da bi v veliko od teh primerov pravzaprav lahko šlo za endometriozo. Freud, ki je bil tudi prepričan o psihološkem izvoru histerije, se je torej morda motil, bolečina je bila vsaj pri nekaterih njegovih pacientkah resnična, telesna.
Vsi ti napačni koncepti so imeli velik vpliv na obravnavo bolnic z endometriozo še v 20. stoletju, kar je prispevalo k poznemu diagnosticiranju, indiferentnosti[7] oziroma sploh poznemu raziskovanju bolezni.
Še večja težava pa je, da se za bolnice izredno škodljivo povezovanje endometrioze s psihosomatskimi vzroki nadaljuje v 21. stoletju, kljub pravilnemu diagnosticiranju oziroma po njem. V medijih se namreč pojavljajo interpretacije, da endometriozo povzročajo različne psihološke travme, zlorabe, celo zavračanje ženskosti, negativna energija itd. Toda v resnici se ta bolezen razvije zelo zgodaj v embrionalnem življenju in preden sploh pride do razvoja zavesti. Je (gensko) predeterminirana in ni nekaj, na kar lahko ženska vpliva s svojimi dejanji ali razmišljanjem. Zdraviti oziroma vsaj zavirati/omejiti jo je mogoče s primernimi operativnimi posegi ali posebnimi hormonskimi terapijami (celo običajnimi kontracepcijskimi sredstvi), morda in v omejenem obsegu s primernim prehranjevanjem, ne pa z »dobrimi mislimi«, še manj s kakšnim prevzgajanjem v »pravo žensko«.[8]
Toda zaključimo optimistično. V slovenskem zdravstvu se stvari očitno premikajo na bolje. Lani so na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani ustanovili Dnevni center za endometriozo, kar je vsekakor korak v pravo smer.[9] Žal na internetu ne dobimo podrobnejših informacij o delovanju tega centra. Dejstvo, da se nahaja oziroma je zabeležen pod Kliničnim oddelkom za reprodukcijo, lahko zavede tiste ženske, ki želijo izvedeti kaj več o bolezni, možnih terapijah, nimajo pa namena zanositi in zato ne iščejo rešitve v smeri »reprodukcije«. Zganila bi se lahko tudi civilna družba. V Sloveniji ni po poizvedovanjih sodeč niti enega društva, ki bi pomagalo bolnicam z endometriozo ali ženskam, ki se spopadajo z nerazložljivo medenično bolečino (ob menstruaciji), čeprav se srečujejo z vrsto negotovosti in stisk, ki niso strogo medicinskega značaja (oviranje pri vsakdanjih opravilih, neplodnost itd.). Letos je že prepozno, naslednje leto pa si nadenimo rumene pentlje in storimo kaj več na tem področju, tudi zato, ker se zavzemamo za enakost spolov.
[1] UR, Endometrioza, najpogostejša ginekološka bolezen v rodnem obdobju, Viva, sneto: 30. 3. 2015 (http://www.viva.si/Novice/12636/Endometrioza-najpogostej%C5%A1a-ginekolo%C5%A1ka-bolezen-v-rodnem-obdobju).
[2] UR, Endometrioza, najpogostejša ginekološka bolezen v rodnem obdobju, Viva, sneto: 30. 3. 2015 (http://www.viva.si/Novice/12636/Endometrioza-najpogostej%C5%A1a-ginekolo%C5%A1ka-bolezen-v-rodnem-obdobju).
[3] Mojca Lorenčič, Bolečina v spodnjem delu trebuha lahko kaže na endometriozo, Dnevnik, sneto: 30. 3. 2015 (https://www.dnevnik.si/1042430569/zdravje/arhiv/1042430569).
[4] Diagnostična laparoskopija »je metoda, pri kateri s pomočjo posebne kamere (laparoskop) pregledamo notranjost trebušne votline, še posebej natančno pa si ogledamo rodila.« Laparoskopija, Klinični oddelek za reprodukcijo, sneto: 30. 3. 2015 (http://www.reprodukcija.si/operacije/laparoskopija/).
[5] Bolnica z endometriozo.
[6]Ash, Bedriddenhead, sneto: 30. 3. 2015. http://www.bedriddenhead.com/2014/02/feminism-and-endometriosis.html.
[7]Nezhat, C., Nezhat, F., Nezhat, C. (December 2012). “Endometriosis: ancient disease, ancient treatments.”. Fertility and sterility 98 (6 Suppl): S1–62. (http://www.nezhat.org/endometriosis/Endometriosis-ancient-disease-ancient-treatment.php).
[8] Nutritionista, 5 Things Never to Say to Someone who has Endometriosis, sneto: 30. 3. 2015 (http://www.thenutritionista.ca/5-things-never-to-say-to-endo-patients)
[9] UR , Endometrioza, najpogostejša ginekološka bolezen v rodnem obdobju, Viva, sneto: 30. 3. 2015 (http://www.viva.si/Novice/12636/Endometrioza-najpogostej%C5%A1a-ginekolo%C5%A1ka-bolezen-v-rodnem-obdobju).
