Položaj prekarnih delavcev in delavk v Sloveniji je še vedno katastrofalen. Zato ne čudi, da je bila četrta nacionalna konferenca »Novodobno suženjstvo – prekarne oblike na trgu dela«, ki jo je 9. novembra v Ljubljani organiziralo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, zelo dobro obiskana. Od lanskega leta je veliko situacij ostalo enako krutih, veliko stvari pa se je spremenilo – organizirane so bile številne akcije in ustanovljen je bil Sindikat prekarcev, ki marsikomu predstavlja novo upanje.
Dogodek je bil vsebinsko razdeljen na dva dela. V prvem so bili predstavljeni okviri prekarnega dela skozi pogled sociologije in filozofije ter možne rešitve. V drugem delu so bili v ospredju konkretni primeri iz vsakodnevne prakse.
Tako sta na začetku dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in dr. Miroljub Ignjatović predstavila pravkar izpeljano raziskavo o prekarnosti. Izvedli so primerjalno mednarodno analizo stanja in načinov reševanja prekarnosti v šestih državah: na Danskem, v Franciji, Nemčiji, Sloveniji, Španiji in Veliki Britaniji. Trendi so povsod enaki, razlike so le v intenzivnosti:
- naraščajoča atipičnost (prekarizacija standardnega), slaba kakovost dela, nizka varnost in zdravje pri delu, prekarnost zunaj kolektivnih pogodb, šibek socialni dialog, naraščajoča dereguliranost, deprofesionalizacija;
- določen čas, lažno samozaposlovanje, samozaposleni, mladi, neplačana pripravništva, delo migrantov in migrantk, agencijski in »nevidni« delavci in delavke;
- socialna izključenost pomembnih delov prebivalstva.
Prikazala sta tudi delež zaposlenih v nekaterih prožnih oblikah zaposlovanja in dela, delež delovno aktivnih v nekaterih fleksibilnih oblikah dela, stopnje tveganja revščine glede na oblike zaposlitve in dela, delež mladih, zaposlenih za določen čas, med delovno aktivnimi mladimi (15–24 let) in druge podatke. Glavna inovacija v vseh državah sta organiziranost Sindikata Mladi + in Sindikata prekarnih delavcev v Sloveniji. Z vidika spolne perspektive so zanimive ugotovitve o poslabševanju položaja v novinarskem in drugih manj vidnih medijskih poklicih (pri čemer je znana t. i. feminizacija novinarskega poklica) ter zaposlenih v trgovini (večinoma ženske).
Deleži zaposlenih v nekaterih prožnih oblikah zaposlovanja v državah EU 2014 (2. četrtletje) (Kanjuo Mrčela in Ignjatović 2015, 362).
Sledil je prispevek dr. Igorja Pribca o tem, zakaj bi bil lahko korak k rešitvi univerzalni temeljni dohodek. Najprej je izpostavil definicijo: gre za univerzalni (kdo), temeljni (»dohodek« in ne »prihodek«), denarni (pojavi se vprašanje višine), nepogojen z višino prihodkov prejemnikov in nepogojen s pripravljenostjo sprejeti delo. Dr. Pribac je poudaril, da bi moralo priti do reforme socialne države, ki enakost razume kot enakost možnosti (od ex post k ex ante). UTD opušča pripravljenost na delo, je socialnodemokratski, liberalen in antipaternalističen ter nima podpore niti pri vseh sindikatih. Vprašanj in izzivov je tako v strokovnih kot v laičnih javnostih še ogromno.
Stopnje tveganja revščine za določene oblike zaposlitve, 2005–2013 (Kanjuo Mrčela in Ignjatović 2015, 374).
Dr. Zdravko Kobe je razvijal tezo, zakaj davki niso nujno samo slabi, in predstavil filozofski pogled na avtokratski neoliberalni kapitalizem. Bolj razvite države imajo namreč zelo visok odstotek za davke (npr. Danska več kot 55 %), medtem ko denimo Bangladeš nameni davkom le nekaj več kot 15 %. Seveda se ob tem zastavlja dodatno relevantno vprašanje, kako in za kakšne namene se z davki pridobljena vsota pozneje porabi.
S prikazom praktičnih zagat je pričela Polona Kovač iz Društva Ključ, ki je v središče postavila delovno izkoriščanje oziroma prisilno delo kot obliko trgovanja z ljudmi. Trgovanje z ljudmi je izkoriščanje ljudi z namenom zaslužka in je ena izmed dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala. Med oblikami trgovanja z ljudmi je navedla le nekatere, vsem pa je skupno grobo kršenje človekovih pravic. Prikazala je več konkretnih primerov izkoriščanja, ki si jih je mogoče ogledati tudi na njihovi spletni podstrani http://www.telesnica.si. Podrobnejši ogled pokaže, da med izpostavljenimi primeri še vedno prevladujejo ženske.
Želimir Stanić je nato predstavil ugotovitve sindikata Mladi + o izkoriščanju pripravništev v gostinstvu in turizmu. Prisotne je seznanil s konkretnimi primeri študentov in študentk iz Srbije, ki opravljajo obvezno študijsko prakso v Sloveniji. V raziskovanje tovrstnega izkoriščanja so vključili tudi Inšpektorat RS za delo in se povezali s Sindikatom gostinstva in turizma. Prve ugotovitve so grozljive, končno poročilo pa še pripravljajo.
Delež zaposlenih za določen čas med delovno aktivnimi mladimi (15–24) (Kanjuo Mrčela in Ignjatović 2015, 365).
Delež mladih, zaposlenih za skrajšani delovni čas med delovno aktivnimi mladimi (15–24) (Kanjuo Mrćela in Ignjatović 2015, 366).
Študentsko delo – delež med vsemi delovno aktivnimi, 2000–2014 (Kanjuo Mrčela in Ignjatović 2015, 369).
Za zaključek je Sara Kosirnik predstavila izzive organiziranja prekarnih delavcev in delavk v Sindikat prekarcev ter njihove načrte. V ospredje je postavila povezovanje različnih sindikatov in vseh drugih akterjev ter nujnost skupnega delovanja, kajti ni interes vseh, da prekarno zaposlenih oseb ne bi bilo ali da bi se vsaj izboljšal njihov položaj. Razumljivo je, da brez povezovanja na vseh ravneh prizadevanja za zmanjševanje in izboljšanje situacij prekarno zaposlenih oseb nikakor ne morejo biti uspešna.
Sledila je širša razprava z raznolikimi pogledi na trenutno situacijo in obravnavane tematike.
Predvidoma bodo prispevki nastopov objavljeni na spletni strani Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.
Vir grafičnih prikazov: Kanjuo Mrčela, A. in Ignjatović, M. 2015. Od prožnosti do prekarnosti dela: stopnjevanje negativnih sprememb na začetku 21. stoletja. Teorija in praksa 52(3), 350-381.