3. nacionalna konferenca »Novodobno suženjstvo – prekarne oblike na trgu dela«

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo je 18. novembra organiziralo 3. nacionalno konferenco »Novodobno suženjstvo – prekarne oblike na trgu dela«. Konferenca, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, povezovala pa jo je novinarka Jelena Aščić, je bila zelo dobro obiskana; sodelovalo je okrog sto oseb z zelo raznolikih področij. To gre gotovo pripisati prepoznavnosti Gibanja kot relevantnega akterja na področju prekarnega dela in zagovorništva delavskih pravic.

Vsebinsko je bila konferenca razdeljena na dva dela. Prvi je v ospredje postavil splošne problematike prekarnega dela – izpostavljen je bil vpliv prekarnosti na stopnjo tveganja revščine, zdravje, pokojninski sistem in realno obdavčitev ter socialne in delavske pravice. Skozi prizmo (ne)enakosti spolov je bil najbolj v središču prispevek dr. Valerije Korošec. Drugi del konference je bil namenjen primerom dobrih praks združevanja prekarnih delavcev_k.

Po uvodnem nagovoru Boruta Brezarja, predstavnika Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, je dr. Barbara Rajgelj predstavila izredno zanimivo raziskavo o mnogoterih pravnih obrazih in raznolikostih prekarnega dela, v kateri so bili proučeni štirje elementi: časovna (ne)gotovost, obseg delavskih pravic, obseg socialnih pravic in finančni vidiki (socialni prispevki in davki). V predstavitvi je zajela vse elemente glede na posamično atipično obliko dela, ki služi kot pravna podlaga za prekarizacijo. Prikazala je konkretne izračune, kakšna je razlika v neto izplačilu glede na pravno obliko sodelovanja (pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, avtorska pogodba, podjemna pogodba), če je finančna obremenitev za delodajalca (oziroma strošek izplačevalca) tisoč evrov. Poleg tega je predstavila tudi finančne obremenitve študentskega dela in samostojnega podjetništva.

Sledil je prispevek dr. Valerije Korošec o stopnji tveganja revščine pri delovno aktivnih z naslovom »(Vprašljiva) uporabnost podatkov o revščini v okviru diskurza o prekariatu«. Najprej je predstavila statistične definicije in pokazala na problematičnost samega kazalnika STR (ki meri »stopnjo revščine«). Opozorila je, da je, prvič STR relativen koncept, drugič, da izhaja iz položaja gospodinjstva, medtem ko je položaj na trgu dela individualen, in tretjič, da ne meri premoženja, ampak samo uradne tokove dohodka. Slovenija je sicer po tem kazalniku še vedno pod povprečjem EU. Prikazala je zelo velike razlike glede na spol, pri čemer je opozorila na razlike življenjskih potekov po spolu in tudi na vpliv socialnih politik. Rezultati so pokazali, da so najnižji deleži revnih med aktivno populacijo. Do preskoka v vrednostih kazalnika STR pride pri moških v starostni dobi 40–44 (močan skok + prvič višje kot za ženske) in potem še enkrat v predupokojitveni starosti (55–59). Pri ženskah prav tako pride do večjega skoka v aktivni dobi v predupokojitveni starosti (55–59) in nato v starosti 70–74 let (že vpliv deleža žensk brez delovne dobe). Korelacija med starostnimi razredi jasno kaže na problem starostne diskriminacije glede na spol. V prikazu o revnih osebah po statusu delovne aktivnosti v »aktivni« delovni dobi po spolu podatki iz let 2013 in 2014 kažejo na fluidnost prehodov med različnimi statusi, povsem jasno pa je, da so ženske v bistveno slabšem položaju med brezposelnimi, upokojenimi in drugimi neaktivnimi. Dr. Korošec je prikazala številne podatke in primerjave – med njimi tudi število revnih po statusu delovne aktivnosti po spolu, kjer v treh kategorijah prevladujejo ženske (med brezposelnimi, upokojenimi in drugimi neaktivnimi je več žensk).

Mag. Nataša Dernovšček Hafner je govorila o vplivu nestalnih zaposlitev na zdravje. Po začetni analizi spreminjajočega se sveta dela je opozorila na različne posledice prestrukturiranja. Izpostavila je negativne vplive negotovih zaposlitev (stres, izgorelost, depresija, telesno zdravje). Predstavila je tudi nekaj raziskav o prihodu na delo tistih delavcev in delavk, ki so delali med boleznijo (v celoti je odstotek oseb, ki so delali med boleznijo, v primerjavi z EU bistveno višji: v EU 37,8 %, v Sloveniji pa 55,9 %, pri čemer je delež takšnih žensk nekaj odstotkov višji).
Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je govoril o aktualnih ukrepih, ki so v pripravi, hkrati pa povedal, da rešitev (še) ni. Javno je obljubil, da bo k sodelovanju pri pripravi konkretnih rešitev povabil predstavništvo Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. V prispevku je poudaril, da so se stvari že izboljšale, da so z novo zakonodajo že zbližali pravice oseb, ki so zaposlene za določen čas, s pravicami tistih, ki so zaposlene za nedoločen čas, vendar je bilo jasno, da je prostora za izboljšave in naslavljanje številnih izzivov v prihodnosti še veliko.

V drugem delu sta Marko Tanasić iz Migrantske pisarne ZSSS in David Švarc iz Svobodnega sindikata Slovenije predstavila primera dobre prakse (samo)organiziranosti prekarnih delavcev, pri čemer so bili vključeni vozniki_ce migranti na terenu in taksisti_ke ter raznašalci_ke časopisov. Izredno zanimivo je, koliko inovativnosti in kreativnosti je v takšnih primerih. Sodelujoče sta seznanila s primeri kršitev zakonodaje, predvsem pa s konkretnimi akcijami pri pogajanjih za boljše in pravičnejše pogoje dela.

V zaključnem prispevku sta Sara Bagari in Marko Funkl (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo) prisotne seznanila z izzivi pri organiziranju prekarnih delavcev in delavk v Sloveniji. Sara Bagari je najprej predstavila spremembo trenutne zakonodaje (s poudarkom na Zakonu o inšpekciji dela in Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno). Marko Funkl je analiziral, kako k številnim izzivom trga dela in oblik zaposlovanja prispevajo med drugim naslednje okoliščine: poceni delovna sila; individualizacija, v kateri posameznik_ica postaja blagovna znamka; kako ljudje postajamo strošek in ne investicija; neorganizirana delovna sila; strah pred starostjo; in celo prednost strankarske pripadnosti pred vsebino. Med glavnimi izzivi organiziranja prekarno zaposlenih je izpostavil razpršenost po segmentih, nizek prihodek in boj proti kapitalu. Rešitve vidi v progresivni civilni družbi in sindikatih, pri čemer so sindikati lahko progresivni le v primeru neodvisnega vira financiranja.

Sledila je izredno dinamična razprava, v kateri so bili predstavljeni različni zorni koti in soočena različna stališča ter številni izzivi.
Predvidoma bodo prispevki in posnetki nastopov objavljeni na Youtube kanalu Gibanja za dostojno delo in socialno družbo ter na njihovi spletni strani.

Ustvarjalnica-3
Avtor fotografije: Tadej Kreft.
Zorni kot publike iz zadnjih vrst na govorca Boruta Brezarja.

Ustvarjalnica-8
Avtor fotografije: Tadej Kreft.
Dr. Barbara Rajgelj.

Ustvarjalnica-4446
Avtor fotografije: Tadej Kreft.
Dr. Valerija Korošec.

Ustvarjalnica-28
Avtor fotografije: Tadej Kreft.
Nekateri govorci in govorke ter publika s perspektive povezovalke konference.

Komentarji