Plačni vrzeli med spoloma (t. i. gender pay gap) namenja EU že kar nekaj let večjo pozornost, medtem ko je pokojninska vrzel med spoloma (t. i. gender pension gap) postala pomembna politična in raziskovalna tema šele pred kratkim. V evropskem projektu »Promote Equal Pay to Diminish Pension Gap, Poverty and Social Exclusion (2014–2016)«,[1] ki ga financira Evropska komisija (EK) v programu Progress, je cilj z javnimi diskusijami, ki bodo organizirane tudi v Sloveniji, ozaveščati o vplivu, ki ga ima plačna vrzel na pokojninsko vrzel med moškimi in ženskami ter s tem povezano feminizacijo revščine v starosti. Hkrati je njegov namen spodbujati enako plačilo za delo enake vrednosti kot ključni dejavnik preprečevanja tveganja revščine v starosti.
Leta 2013 objavljena študija EK o vrzeli v pokojninah med moškimi in ženskami v EU27[2] je razkrila zaskrbljujoče podatke. Povprečje pokojninske vrzeli med spoloma v EU27 je 39 %, kar je dvakrat več kot plačna vrzel, ki znaša 16 %. V Sloveniji je pokojninska vrzel med moškimi in ženskami 29 %, kar je več kot desetkratnik plačne vrzeli, ki je znašala v letu 2012 2,5 %. Čeprav se Slovenija ponaša z najnižjo plačno vrzeljo v EU, pa je študija ZSSS[3] pokazala, da so razlike na ravni delovnega mesta, organizacije in dejavnosti veliko večje ter segajo tudi čez 20 % v sektorjih, kot so finančne in zavarovalniške storitve ter zdravje in socialno varstvo. Razlike pri plačilih žensk in moških nastajajo že pri določitvi osnovne plače, pri razvrščanju v plačilne razrede znotraj tarifnih razredov, pri podeljevanju delovne uspešnosti, bonusov in napredovanj, pomemben vpliv pa ima vloga žensk kot neformalnih in neplačanih skrbnic družine.
Zanimivo je, da se po študiji EK o spolni pokojninski vrzeli Slovenija umešča v skupino petih držav EU (Švedska, Romunija, Italija Norveška in Slovenija), v katerih je pokojninska vrzel okoli 30 %, in ne na primer med vzhodnoevropske države z najnižjo pokojninsko vrzeljo v EU, kot so Litva (15 %), Madžarska (15 %), Češka (13 %), Latvija (9 %), Slovaška (8 %) in Estonija (4 %). Kako pojasniti, zakaj ima Slovenija najnižjo razliko v plačah med spoloma v EU in hkrati tako visoko pokojninsko vrzel?
V Sloveniji dejavniki, kot so zaposlovanje žensk s krajšim delovnim časom, izstop s trga dela zaradi skrbi za otroke ali bolniških odsotnosti, ne omogočajo razlage, ki bi pojasnila takšen obseg pokojninske vrzeli. V Sloveniji namreč prevladuje zaposlitev za polni delovni čas tako pri moških kot pri ženskah. S skrajšanim delovnim časom je zaposlenih le 12,3 % žensk v primerjavi z EU, kjer je delež 32,2 %. V Sloveniji je zaposlenost žensk (84,7 %) in moških (94,1 %) z otroki v primerjavi z drugimi državami EU višja od zaposlenosti žensk (83 %) in moških (81,9 %) brez otrok (Eurostat, 2010). Nadomestila za materinski in starševski dopust, ki so v Sloveniji plačana v višini 100 % osebnega dohodka zaposlenega starša, se vštevajo v pokojninsko osnovo, prav tako tudi nadomestila za bolniško odsotnost zaradi nege bolnega otroka. Krajša delovna doba (38 let za ženske) se bo z novo pokojninsko reformo, ki je začela veljati leta 2012, postopoma ukinjala, kompenzirana pa je bila z višjim odmernim odstotkom za izračun pokojnine od pokojninske osnove.
Iz spodnje tabele z višinami različnih kategorij pokojnin po spolu za leto 2011 razberemo, da v starostnih pokojninah, torej v pokojninah s polno pokojninsko in starostno dobo, med moškimi in ženskami ni velikih razlik, odstopanja so v višini 10 %, nikakor pa ne 29 %. Kot kaže, k spolni pokojninski vrzeli v višini 29 % prispevajo predvsem druge kategorije pokojnin, do katerih so ženske upravičene v bistveno večjem obsegu kot moški, hkrati pa so te pokojnine izredno nizke. To so predvsem družinske in vdovske pokojnine ter kmečke in državne pokojnine, prejemajo pa jih ženske, ki v preteklosti niso bile zaposlene, bile so na primer gospodinje ali kmetice, in zato niso upravičene do starostne pokojnine na podlagi delovne dobe.
Tabela 1: Pokojnine po spolu leta 2011
| Vrsta | Število | Znesek dajatve | ||||
| Moški | Ženske | Skupaj | Moški | Ženske | Skupaj | |
| Starostne | 186.795 | 206.445 | 393.240 | 662,52 | 592,29 | 625,65 |
| Invalidske | 54.183 | 35.771 | 89.954 | 505,23 | 488,08 | 498,41 |
| Družinske in vdovske | 9.387 | 84.269 | 93.656 | 360,84 | 434,01 | 426,68 |
| Vojaške | 1.610 | 1.552 | 3.162 | 1.028,19 | 768,69 | 900,82 |
| Kmečke | 192 | 1.004 | 1.196 | 248,89 | 261,54 | 259,51 |
| Akontacije | 1 | 4 | 5 | 280,30 | ||
| Državne | 1.237 | 12.935 | 14.172 | 183,54 | 183,54 | 183,54 |
| DPP | 11.245 | 19.758 | 31.003 | 202,69 | 199,09 | 200,40 |
| TO | 28.063 | 28.619 | 56.682 | 53,41 | 50,80 | 52,09 |
| VD | 14.449 | 32.242 | 46.691 | 92,00 | 94,73 | 93,88 |
DPP – dodatek za pomoč in postrežbo
TO – invalidnina – nadomestilo za telesno okvaro
VD – varstveni dodatek
Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pomenljivo je, da je država leta 2012 pravico do varstvenega dodatka in državne pokojnine, ki so ju prejemale ženske v bistveno višjem deležu kot moški, preoblikovala v pravico do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka, ki ni več individualna pravica, pač pa se odmerja od skupnih dohodkov in premoženja gospodinjstva ter povzroči omejitev dedovanja.
Stopnja tveganja revščine je bila v Sloveniji v letu 2013 za celotno populacijo 14,5 %. Za starejše osebe (65+, 60+ in 75+) je bistveno višja kot za celotno populacijo in s starostjo zelo narašča. Toda medtem ko stopnja tveganja revščine za moške v starosti ostaja celo nekoliko nižja od stopnje tveganja revščine za celotno populacijo (65+ 13,2 % in 75+ 12,6 %), za ženske drastično naraste: ženske 65+ dosegajo 25,5 % stopnjo tveganja revščine, ženske 75+ pa kar 33,5 %. Stopnja tveganja revščine, ki v starosti izrazito naraste, gre torej izključno na račun žensk. Zato se postavlja vprašanje, koliko k višji stopnji tveganja starejših žensk pripomore zasnova slovenskega pokojninskega sistema.
Predvidevamo lahko, da se bo v generacijah, ki se upokojujejo zdaj in se bodo upokojevale v naslednjih letih, zaradi različnih dejavnikov, kot so višja stopnja zaposlenosti, višja dosežena izobrazba in dohodki, standardni zaposlitveni vzorci, ki so prevladovali v zadnjih desetletjih, podaljševanje delovne dobe itn., pokojninska vrzel (v kategoriji starostnih pokojnin) zmanjševala. Hkrati pa je treba izpostaviti problem mladih v Sloveniji, ki so v velikem številu zaposleni v atipičnih, negotovih oblikah dela (pogodbeno delo, delo za skrajšan delovni čas, priložnostno delo, delo za določen čas, samozaposlitve, študentsko delo) ali trajno brezposelni, oboje pa mlade ženske prizadene v večjem številu kot moške. Ob takih trendih je mogoče predvidevati, da se bodo, če bo socialna varnost v starosti sedanjih mladih generacij (24–35 let) temeljila izključno na preteklih vplačilih in prihrankih iz dela, moški in predvsem ženske v starosti množično soočali z ekonomsko revščino.
[1] Pri projektu sodelujejo Otevřená společnost, o.p.s. (koordinator projekta, Češka), Gender Studies (Češka), Nesehnutí (Češka), Fórum pre pomoc starším (Slovaška), Ja Kobieta (Poljska), Netzwerk (Avstrija) in Mirovni inštitut (Slovenija).
[2] European Commission, »The Gender Gap in Pensions in the EU«, 2013, http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/documents/130530_pensions_en.pdf.
[3] Poje, Andreja, Roksandić, Metka (2013), »Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma«, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, 2013, http://www.sindikat-zsss.si/attachments/article/1172/Studija_EnakoPlaciloZaEnakoDelo.pdf.